Montanist, Nikitin Vasilij Vasiljevič je po maturi na humanistični gimnaziji v Petrogradu začel leta 1886 študirati na rudarskem institutu, kjer je leta 1895 opravil izpit za inženirja. Za dosego profesure je leta 1901 branil tezo Minerali okrožja Bogoslovskij. Med 1895–99 je bil pomožni geolog rudarskega revirja Bogoslovskij (Rusija), od 1901-22 profesor mineralogije na rudarskem institutu v Petrogradu, od 1907 redni profesor in od leta 1917 rektor. Poleg omenjenega je bil geološki izvedenec več rudarskih podjetij na Uralu, v Sibiriji in na Kavkazu (vsi Rusija). Leta 1922 je zapustil institut, ker so boljševiki ukinili avtonomijo višjih šol in se preselil v Slovenijo. Od leta 1926 dalje je delal kot pogodbeni redni profesor na tehniški fakulteti UL. Glavno polje njegovega dela je bilo geološko-petrografsko preiskovanje, zlasti raziskovanje metod podrobnega optičnega preiskovanja mineralov in podrobno preiskovanje rudišč. Nikitin je preiskoval tudi cezlaško melanokratno (temno) kamenino, enega izmed najlepših okrasnih kamnov na Slovenskem, ki jo je že leta 1917 omenil Benesch kot rogovačni avgitni diorit. Leta 1937 jo je Nikitin, po temeljiti petrografski preiskavi, preimenoval po Cezlaku (Cizlak?) v čizlakit.