Marija Černe Serafina (pri krstu Jožefa), misijonarka, se je rodila. 8. marca 1908 v Kromberku pri Novi Gorici. Oče je leta 1913 odšel na delo v Cleveland (ZDA) in tam ostal do leta 1920. Mati je umrla leta 1915, nakar sta otroke − sirote vzela na Štajersko Frančiška in Gregor Lorenčič, skladiščnik na železniški postaji v Gorici. Preselili so v Laporje pri Slovenski Bistrici. Gregor Lorenčič si je kasneje kupil mlin na Ješenci pri Račah.
Osnovno šolo je začela obiskovati v šolskem domu v Gorici, nadaljevala in zaključila pa v Laporju. Po končani šoli je služila pri nekem kmetu na Bistriškem, nato pa sledila sestri Valeriji, ki je že delala v predilnici v Tržiču. Tu je stanovala v dekliškem domu. Z željo, da bi postala redovnica-misijonarka, je leta 1932 vstopila k šolskim sestram sv. Frančiška v Mariboru in po noviciatu leta 1933 napravila večne zaobljube. Že naslednje leto je odšla v Paragvaj (Južna Amerika). Tu je delovala med Indijanci v krajih San Jose in San Leonardo v zamočvirjenem predelu porečja reke Pilcomavo. Njeno delo je potekalo med domačini, ki jim je bila redovnica, učiteljica, pa tudi zdravnica.
Leta 1966 je preživela srčni infarkt in se zdravila v Buenos Airesu (Argentina, Južna Amerika), kjer je po okrevanju tudi ostala. Leta 1973 so jo prestavili najprej v Rosario, nato v San Lorenzo pri Santa Fe-ju (oba Argentina). Pri svojem delu je tako podrobno spoznala in se priučila indijanskemu jeziku ‘kučuluk’, da je v njem napisala prvo čitanko v tem jeziku, na podlagi katere je domorodce poučevala. Njena čitanka je služila tudi kot osnova za druge šolske učbenike v tem jeziku, ki so jih napisali kasneje.
Julija1976 se je po 42-letni odsotnosti spet mudila v domovini.
Marija Černe Serafina je umrla leta 1977.