Kosobrin, kot so Stanka Dobrovnika klicali prijatelji, svojega očeta ni poznal. Komaj nekaj mesecev je imel, ko so očeta, mobilizirali v nemško vojsko kot motornega pilota in ga dodelili letalcem. Proti koncu leta 1943 so ga sestrelili nekje nad Ukrajino. Pilotiral naj bi lovca Messerschmitt Bf109. Stanko Dobrovnik je leta 1968 diplomiral na FKKT UL in se zaposlil v TGA Kidričevo, nato v RŠC v Velenju in nazadnje kot profesor kemije na I. gimnaziji v Mariboru. Ob delu je končal tudi FŠ v Ljubljani. Bil je odličen športnik. Kot gimnazijec v Mariboru in študent v Ljubljani je treniral orodno telovadbo (pogosto skupaj z enim najuspešnejših slovenskih športnikov Mirom Cerarjem st.), judo, boks in atletiko. Bil je med najboljšimi športniki Občine Slovenska Bistrica. v desetletju 1961–71, zaslužni športnik Občine Slovenska Bistrica leta 1972 ter eden najboljših tekmovalcev v Jugoslaviji v vojaškem in partizanskem mnogoboju. Do zadnjega dneva življenja je redno tekel (mnogokrat tudi maraton); po svojem dnevniku, ki ga je skrbno vodil, je pretekel toliko km, kot so trije obsegi Zemlje (okoli 120.000 km). Poročen je bil z Marinko (Marijo) Dobrovnik, roj. Keršič (*1942 †1997), iz Starega Loga, imela sta hčerko Mojco in sina Stanka.