Marijana Žurman je imela starejšega polbrata Ivana Vengusta. Živeli so v Slovenski Bistrici, kjer so se preživljali s pekovsko dejavnostjo in prodajo kruha. Ker sta se njena starša ob začetku 2. svetovne vojne uprla zahtevi nemških okupatorjev, da bi oskrbovala njihovo vojsko s peko kruha, so jih izgnali v Gučo (Srbija). Oče Ivan Žurman, sladkorni bolnik, je v Guči umrl, saj ni bilo zdravil za sladkorne bolnike, polbrata Ivana pa so ubili četniki. Ob koncu vojne se je Marijana z mamo vrnila v Slovensko Bistrico. Leta 1948 se je poročila z Antonom Gajškom. V zakonu se jima je rodila hčerka Marija. Marijana se je po poroki zaposlila na RK v Slovenski Bistrici. Organizacijo RKS Slovenska Bistrica je vodila vse do upokojitve leta 1992, torej več kot 40 let. Bila je sekretarka Občinske organizacije RK Slovenska Bistrica in ugledna sodelavka nacionalne organizacije RKS v Ljubljani. Njeno predanost in uspešnost pri razvijanju RKS je predstavljala množica prostovoljk in prostovoljcev, s prostovoljnimi krvodajalkami in krvodajalci na čelu. Z njimi je postavila temelje, da je Občina Slovenska Bistrica na vrhu prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji. Bila je izredna motivatorka in povezovalka prostovoljk in prostovoljcev znotraj KO RK. Njeno delo je bilo nagrajeno s številnimi priznanji in nagradami.