Karel (Karli) Erdlen se je rodil 1. junija 1923 v Trbovljah očetu Ferdinandu, uradniku Trboveljske premogokopne družbe, in materi Angeli, rojeni Podmenik.
Osnovno šolo je obiskoval med leti 1929–34 v Trbovljah, nato se je vpisal na ljubljansko III. Državno gimnazijo in do aprila 1941 končal sedem razredov. Po nemški okupaciji je za nadaljevanje šolanja 1941 v Celju opravil izpit na ‘Staatliche Oberschulle für Jungen in Cilli’ (Državna gimnazija za dečke v Celju) in istega leta nadaljeval šolanje na gimnaziji v Senovem pri Brestanici, kjer je leta 1942 opravil maturo.
Septembra 1942 je bil prisilno mobiliziran v Nemško vojsko in poslan na trimesečno usposabljanje v Salzburg (Avstrija). Po usposabljanju ga je vojaška pot vodila na Poljsko, Finsko in na Norveško, kjer je septembra 1943 zbolel in bil poslan v bolnico v Gradcu (Avstrija). Po končanem zdravljenju je bil decembra 1944 poslan v Grčijo, kamor so premestili njegovo enoto.
Konec februarja 1945 ga je v kraju Drávaszabolcs na Madžarskem zajela ‘Rdeča armada’ in ga odpeljala v ujetništvo v okolico kraja Mohacz (Madžarska). Tam je bil od februarja do avgusta 1945. Po predaji jugoslovanskih državljanov matični državi so jugoslovanski stražarji naključno izbrano polovico vojnih ujetnikov postrelili, drugo polovico pa zaprli v taborišče pri Subotici (Srbija). Septembra 1945 se je vrnil domov.
Jeseni 1946 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Zagrebu (Hrvaška), a se je po pol leta prepisal na zagrebško Veterinarsko fakulteto in leta 1953 diplomiral in kot veterinar pripravnik začel opravljati staž v Veterinarski bolnici Celje.
Aprila istega leta je odšel na služenje vojaškega roka.
Aprila 1954 je nadaljeval staž v Veterinarski bolnici v Celju, februarja 1955 je bil nastavljen za veterinarja v okraju Poljčane. Po ukinitvi okraja marca 1958 je delo nadaljeval v okviru Veterinarske postaje v Slovenski Bistrici, kjer je delal kot terenski veterinar in od leta 1961 kot njen direktor. Pri tem je z drugimi veterinarji pomembno sodeloval pri izkoreninjanju antraksa, bruceloze, tuberkuloze in drugih živinskih kužnih bolezni na področju Slovenske Bistrice.
Karel Erdlen je bil skupaj s kolegom Avgustom Kocjanom tudi med pionirji umetne osemenitve v Slovenski Bistrici.
Leta 1959 se je Erdlen pri obdukciji poginulega vola okužil z antraksom, bolezen prebolel, a mu je pri gibanju zapestja desne roke pustila trajne posledice.
Ob vodenju Veterinarske postaje je opravljal terensko delo na področju celotne občine Slovenska Bistrica do leta 1978, ko je prevzel delo veterinarskega inšpektorja v podjetju Mesnina.
Upokojil se je decembra 1990.
Junija 1991 je opravil izpit za sodnega tolmača za nemški, srbski in hrvaški jezik. V prostem času se je ukvarjal s pisanjem pesmi, ki jih je izdal leta 1993.
Karel Erdlen je umrl 12. februarja 1999 na Slivniškem Pohorju, pokopan je v Poljčanah.