Zlatko Verzelak, s psevdonimom Franc Vezela, je odraščal s sestro Zvezdano. OŠ je obiskoval v Slovenski Bistrici, šolanje pa nadaljeval na PG (sedaj 3. gimnazija) v Mariboru. Po končani srednji šoli se je vpisal na glasbeno katedro PA v Mariboru, kjer je absolviral, ni pa diplomiral. Kljub temu je uspel dobiti službo kot učitelj glasbene vzgoje, saj je teh učiteljev v tistem času primanjkovalo. Poučeval je na naslednjih OŠ: Makole, Majšperk, Črešnjevec, Laporje, Cirkovce in nazadnje v Mislinji. Njegovi učenci se ga še danes spominjajo kot dobrega učitelja in po sproščenih glasbenih urah. Pred selitvijo v Mislinjo sta se mu rodila sin Gašper in hči Katarina. Prva leta poklicne poti se je Verzelak veliko posvečal zborovskemu petju, nato pa vse bolj šansonu in avtorski glasbi, lutkarstvu, ustanovil je glasbeni skupini Sv. Jakob in Za-hec ter literarno ustvarjal. Ker je bil brez diplome, je moral naposled zaključiti z učiteljevanjem. Leta 2005 se je preselil v Slovenj Gradec, kjer je preživel umetniško najbolj zrela in plodna leta. Tam je deloval pod umetniškim imenom Franc Vezela, zato da bi se osvobodil obremenjujoče preteklosti in numerologije, ki jo je pripisoval imenom. Honorarno je bil zaposlen kot skladatelj glasbenih skupin na Gimnaziji Slovenj Gradec, kjer je ustanovil gimnazijski glasbeni zasedbi Franc & Roses in Matalaya. Poleg tega je takrat uglasbil več kot petdeset pesmi in prirejal še samostojne kantavtorske koncerte. Veliko je tudi likovno ustvarjal in pisal. Napisal je več radijskih iger, sedem knjig, romanov, zbirk in kratkih zgodb ter glasbeno opremil celovečerni film Tu se piše življenje, ki ga je režiral Tomo Novosel, ki je leta 2013 o Zlatku Verzelaku posnel tudi dokumentarni film Vezela. Leta 2012 se je uvrstitil na Festival slovenskega šansona, kjer je s pesmijo Blišč in beda opozoril nase. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade.