Kot zaveden Slovenec si je dal Anton spremeniti izvirni priimek Frohlich v Frelih. Imel je še sestro Julko ter brata Jožeta in Slavka. Slavka Freliha, poročenega z Italijanko, ki je večkrat ilegalno prehajal mejo, so leta 1948 na meji ujeli in neznano kje usmrtili. Jože Frohlich, oče otrok, je po rojstvu zadnjega otroka odšel za zaslužkom na Aljasko (ZDA) in tam delal v rudniku zlata. Po vrnitvi domov, je s prihranjenim denarjem, leta 1922, od Josipine Krulc, kupil kmetijo z gostilno v Slovenski Bistrici (zdaj je tam Caffe Hof), kamor so se potem preselili in kmetovali. Med 2. svetovno vojno je bil Anton Frelih z materjo izgnan v Bosno. Po vrnitvi iz izgnanstva, ko se je formirala nova oblast, je bil baje postavljen za prvega povojnega župana Slovenske Bistrice (ko je peljal z vozom in konji škofa na birmo na Veliko Tinje, so ga brž umaknili s položaja). Nekaj let kasneje je spoznal ženo Veroniko, ki je živela v samostanu v Slovenski Bistrici, se z njo poročil in rodila sta se mu sinova Tonček in Peter. Anton se je preživljal s kmetijstvom, bil pa je tudi prevoznik s konji − furman. Zaradi širjenja mesta je bilo kmetovanje na njegovem posestvu, ki je bilo (skoraj) v centru mesta, iz leta v leto vse težje, zato ga je postopoma opustil. Zraven stare hiše si je leta 1969 zgradil novo hišo, staro hišo s hlevi in gospodarskimi poslopji pa dal v najem takratnemu podjetju z gradbenim materialom Smreka iz Slovenske Bistrice. Kmalu po tem se je tudi upokojil. Anton Frelih je umrl v SBM.