Oče Borisa Janžekoviča je bil učitelj v Slovenski Bistrici, mati je bila z Videža. Imel je še sestre Vido, Marico in Zoro Janžekovič, Po končani MŠ v Slovenski Bistrici se je Boris vpisal na Srednjo kmetijsko šolo v Križevcih (Hrvaška) in jo v štirih letih uspešno zaključil. Že pred začetkom 2. svetovne vojne je bil zaposlen pri grofu Varadyju v Križovljan gradu pri Ormožu. Leta 1942 ga je okupator aretiral in zaprl na Ptuju. Osumljen je bil komunistične propagande na obmejnem območju. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili, vendar je bil pod stalnim nadzorom. Kmalu so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko in poslali na fronto. Na ruski fronti je bil ranjen in je veliko časa preživel v bolnišnici. Ko je okreval je pobegnil in se priključil peti prekomorski brigadi v Marseillu (Francija). Kot povratnik je 9. maja 1945 preko Barija (Italija) pripotoval v Trogir (Hrvaška), kjer so ga zadržali in 2. jul. 1945, kot žrtev povojnih pobojev, umorili nekje v gozdovih nad Trogirjem med streljanjem vojakov povratnikov. V vojaški knjižici, ki je kljub nasvetom ni odvrgel, je bilo namreč zavedeno, da je prva dva meseca v nemški vojski odslužil na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Zgodila pa se je ena še bolj »čudna« pomota: ime Borisa Janžekoviča je napisano na spomeniku padlim partizanom v NOB na Trgu svobode v Slovenski Bistrici.