Boris Janžekovič, brat Zore Janžekovič, se je rodil 9. februarja 1922 v Slovenski Bistrici očetu Matku, učitelju v Slovenski Bistrici in materi Heleni, rojeni Vehovar, iz Videža (občina Slovenska Bistrica). Imel je še sestri Vido in Marico.
Po končani meščanski šoli v Slovenski Bistrici se je vpisal na Srednjo kmetijsko šolo v Križevcih na Hrvaškem in jo v štirih letih uspešno zaključil.
Že pred začetkom 2. svetovne vojne je bil zaposlen pri grofu Varadyju v Križovljan gradu pri Ormožu.
Leta 1942 so ga aretirali in zaprli na Ptuju. Osumljen je bil komunistične propagande na obmejnem območju. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili, vendar je bil pod stalnim nadzorom. Kmalu so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko in poslali na fronto. Na ruski fronti je bil ranjen in je veliko časa preživel v bolnišnici.
Ko je okreval se je priključil peti prekomorski brigadi v Marseillu (Francija). Kot repatriranec je 9. maja 1945 preko Barija (Italija) pripotoval v Trogir (Hrvaška), kjer ga je nova oblast zadržala in 2. julija 1945 umorila nekje v gozdovih nad Trogirjem med streljanjem repatriiranih vojakov. Vzrok je bila vojaška knjižica, ki je kljub nasvetom ni odvrgel. V njej je bilo zavedeno, da je prva dva meseca v nemški vojski odslužil na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Zgodila se je še ena »čudna« pomota: ime Borisa Janžekoviča je napisano na spomeniku padlim partizanom v NOB na Glavnem trgu v Slovenski Bistrici.