Anton Klasinc se je rodil leta 1876. Bil je doma v Dragonji vasi na Dravskem polju in se leta 1904 naselil na Pragerskem.
Po gimnazijski maturi leta 1896 v Mariboru je študiral medicino na Dunaju (Avstrija), kjer je bil promoviran 21. avgusta 1902.
Leta 1903 je služboval v garnizijski bolnišnici v Dubrovniku (Hrvaška). Med letoma 1903−04 se je izpopolnjeval v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1904 je nekaj časa zastopal okrožnega zdravnika na Zgornji Polskavi in je nato še istega leta postal zdravnik pri Južni železnici na Pragerskem, 1. januarja 1913 pa tudi okrožni zdravnik za takratno zdravniško okrožje Spodnja Polskava, ki so mu pripadale takratne občine Gorica, Rače, Marjeta na Dravskem polju, Šikole, Podova, Spodnja Polskava in Cirkovce.
Med zanimivostmi iz časa njegovega delovanja na Pragerskem velja omeniti, da so se med 1. svetovno vojno (zaradi dopustnikov) na Pohorju (Šmartno in okolica) zelo razpasle črne koze (variola), podobno pa zlasti zadnje leto vojne (1918) tudi pegavica (typhus exanthematicus). Malarija, ki so jo zanesli na Pragersko gostujoči delavci (Italijani) v pragerski opekarni, je bila endemična.
Zdravnik dr. Klasinc je bil znan kot porodničar in so ga zato radi klicali k porodom celo v Haloze. Omembe vredni sta dve veliki železniški nesreči, ob katerih je Klasinc pomagal, in sicer ob minski eksploziji na pragerskem kolodvoru 10. julija 1917 (42 žrtev) in ob iztirjenju vojaškega vlaka na Hajdini konec 1. svetovne vojne (okrog 120 žrtev).
Poročen je bil z Marijo, s katero se jima je v zakonu rodilo šest otrok: pet sinov in hčerka. Po očetovih stopinjah sta šla sinova Karel in Anton, na očetovo željo naj bi postal zdravnik tudi prvorojenec Roman Klasinc, a je bila njegova ljubezen do glasbe močnejša in je doktoriral iz glasbe. Sin Viktor je živel v Zagrebu (Hrvaška), Maks je bil inšpektor na železnici, hčerka Marija pa je bila farmacevtka.
Anton Klasinc je umrl avgusta 1945 na Pragerskem.