Jože Kodelič se je rodil 15. marca 1920 v kmečki družini na Črešnjevcu očetu Viktorju Kodeliču in materi Tereziji (*1884 †1964).
Na dan očetovega pogreba jim je do tal pogorela hiša in večji del gospodarskega poslopja.
Že pri 21-ih letih se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. V prvih mesecih okupacije leta 1941 je deloval strogo tajno kot aktivist na območju domačega Črešnjevca, Laporja in Pragerskega. Decembra istega leta je že odšel kot borec v zbirno bazo Dolomitskega odreda. Kasneje ga je pot − pod partizanskim imenom Jure − vodila skozi borbe v enotah Krimskega in Kočevskega bataljona, Šercerjeve brigade vse do Ljubljanske brigade v letih 1943‒44. Njegova enota je 11. aprila 1944 zašla v nemško zasedo, pri čemer je bil ujet in poslan v koncentracijsko taborišče Dachau (Nemčija). Tam je ostal vse do osvoboditve 15. maja 1945.
Po vojni je kot častnik ostal v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Med drugim je bil komandant vojne luke Pula (Hrvaška), od tam premeščen v topniško enoto v Slovensko Bistrico, od koder je celotni polk odšel za madžarsko mejo. Tam so ostali leto dni, nato pa je bil premeščen v planinsko brigado v Slovenj Gradec. Po enem letu so ga premestili v Postojno, po treh letih pa je šel v topniško šolo v Čuprijo (Srbija). Po končani šoli so ga premestili v topniški center v Zadar (Hrvaška). Tam je služboval 15 let, vse do upokojitve z visokim činom polkovnika leta 1968.
Po upokojitvi se je z družino vrnil na Črešnjevec.
Tvorno je sodeloval v krajevni skupnosti in bil prisoten v vseh njenih projektih lokalnega pomena. S tem časom sovpada tudi gradnja nove osnovne šole, telovadnice in igrišč.
Kodelič je bil aktiven tudi v Kulturno-umetniškem društvu Črešnjevec, vsa leta član moškega pevskega zbora, pozneje še mešanega pevskega zbora ter soustanovitelj društva upokojencev in društva invalidov na Črešnjevcu. Bil je tudi aktiven član združenj in društev na občinski ravni (združenje zveze borcev, združenje rezervnih vojaških častnikov).
Jože Kodelič je umrl 5. februarja 2015.