Jožica Ludvik se je leta 1921 s starši iz Bača pri Ilirski Bistrici priselila na Spodnjo Polskavo. Bila je prvorojena od osmih otrok v družini. Za njo so se rodili še Frančiška, Štefanija, Marija, Ivanka, Adolf, Ljudmila in Albin. Med prvim in zadnjim otrokom je bilo kar 17 let razlike. Starša so v izgnanstvu ubili ustaši, Jožica pa je med vojno živela na Jesenicah, kjer so jo nacisti mar. 1943 prijeli in zaprli v begunjske zapore. Jul. 1943 so jo internirali v zloglasno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je umrla.