Vincenc Novak se je rodil 5. septembra 1807 v Braslovčah.
Po gimnaziji v Celju je najprej študiral filozofijo v Gradcu (Avstrija) in nato teologijo v Celovcu (Avstrija) ter postal leta 1833 duhovnik. Kot kaplan je deloval tudi v Slovenski Bistrici, kot župnik pa je bil najprej na Zgornji Polskavi, med leti 1842−45, nato pa do svoje smrti na Spodnji Polskavi. Nadomestil ga je župnik Krištof Kanduth.
Vincenc Novak je uvedel prvi delovodnik zgornjepolskavske župnije. Na notranji strani platnic tega dokumenta je zapisano: »Začel ga je (pisati) podpisani ob nastopu svojega župnikovanja 28. 9. 1842, prej vikar mestne župnije v Celju.«
V času Novakovega župnikovanja na Zgornji Polskavi so uredili pokopališče. Ker je njegov severni del ležal preblizu župnišča, trupla pa na tem senčnem prostoru dolgo niso strohnela, je mešana komisija 15. oktobra 1842 sklenila, da tega dela pokopališča ne bodo več uporabljali za pokope in da bodo pokopališče razširili na južno stran cerkve. Pokopališče so razširili maja 1844 in novi trakt je 2. junija 1844 blagoslovil dekan Anton Suša.
V spodnjepolskavsko kroniko za leto 1857 je zapisal tudi slovenski odstavek: »Vinska trta pa je dala obilno in sladko kapljico, ki je šla gladko po grlu, kot olje. So ga pa tudi luskali, da je bilo kaj! Čeravno je bil ‘firkelj’ po 28 krajcarjev, ni jim bilo predrago. Za vse je denarja primanjkovalo, za vino pa ne.« V kroniki za leto 1863 je prav tako v slovenščini zabeležil tisočletnico začetka poslanstva Cirila in Metoda (kronika je bila sicer pisana v nemščini, op. ur.).
Vincenc Novak je leta 1846 napisal in v ‘Drobtinicah’ objavil pesem Prihod svetega Duha.
Umrl je 8. marca 1869 na Spodnji Polskavi.