Alojz Osvatič je del zgodnjega otroštva preživel v Slovenski Bistrici, kjer je začel leta 1880 obiskovati tu OŠ. Po nekaj letih se je družina preselila na Ptuj, kjer je oče odprl krojaško delavnico. Delavnica je delovala do leta 1899, ko se je družina ponovno preselila, tokrat v Maribor. Leta 1890 je Alojz Osvatič začel študirati na graški (Avstrija) Zeichenakademie (deželni risarski akademiji), ki jo je uspešno zaključil leta 1894. Nadaljeval je s študijem zgodovine slikarstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju (Avstrija). Leta 1903 je zaključil študij in postal akademski slikar. Po koncu študija se je preselil v Maribor in začel delati kot samostojni akademski slikar, nato je med leti 1907−10 živel v Aflenzu na Zgornjem Štajerskem (Avstrija), od tam pa se je preselil v Linz in se leta 1910 zaposlil na državni realni gimnaziji, kjer je ostal do upokojitve (verjetno leta 1938). Ob profesorskem delu je tudi veliko ustvarjal. Za večino njegovih del se je po njegovi smrti izgubila sled. V PM Ptuj – Ormož so ohranjeni Osvatičevi portreti Viktorja Skrabarja (1894), Ernesta Eckla (1895) in Ferdinanda Raispa (1896). V ptujski proštijski cerkvi je ohranjen njegov portret prošta Josipa Heržiča (1897).