Štefan Podričnik se je rodil leta 1922 v Mežici na Koroškem.
Osnovno in srednjo ekonomsko šolo je obiskoval v Mežici. Poleg osnovne šole je končal tudi nižjo glasbeno šolo za violino.
Po končani srednji šoli se je zaposlil v rudniku svinca v Mežici. Po okupaciji Kraljevine Jugoslavije leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Leta 1942 je bil ranjen in so mu amputirali desno roko. Po okrevanju se je leta 1944 ponovno zaposlil v rudniku Mežica.
Službeno je sodeloval s predstavniki gospodarskega ministrstva v Beogradu (Srbija), ki so mu ponudili zaposlitev in izobraževanje na področju barvne metalurgije. Ponudbo je sprejel in bil zaposlen v Beogradu do leta 1951.
Februarja tega leta je bil po političnem dekretu postavljen za direktorja tovarne Impol v Slovenski Bistrici, kamor se je tudi preselil s svojo družino. Bil je najmlajši direktor v Sloveniji v tistem času.
Podričnik je Impol po svojem dolgoročnem planu razvoja tehnološko in investicijsko razvijal. V času njegovega direktorovanja je Impol izvedel prehod iz predelave bakra na predelavo aluminija.
Direktor Impola je bil 23 let, vse do leta 1974, ko ga je na tem mestu zamenjal Jože Kavkler.
Po odhodu iz Impola je bil do upokojitve direktor ‘Interprogresa’ v Frankfurtu (Nemčija).
Ob delu je študiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani, vendar študija ni zaključil. Tekoče je govoril več jezikov: nemško, rusko in angleško, da je lahko komuniciral s poslovnimi partnerji v tujini.
Bil je pravi deloholik, neredko je delal tudi po 16 ur na dan.
Od leta 1969−73 je bil poslanec skupščine Socialistične republike (SR) Slovenije.
Štefan Podričnik je umrl leta 1988 v Mariboru, kjer je tudi pokopan.