Dr. Jože (Josip) Pučnik se je rodil 19. marca 1886 v Tezenski Dobravi pri Mariboru.
Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral pravo v Gradcu (Avstrija), leta 1911 je doktoriral v Pragi (Češka) in leta 1913 postal član društva Pravnik (slovensko pravniško društvo).
V zakonu z Ano, rojeno Kramer (1891−1972), se jima je rodil sin Ivan (1915−1991).
Po svojem političnem prepričanju je bil liberalec. Bil je član Sokolov in občinski odbornik v Slovenski Bistrici, kjer je bil tudi med ustanovitelji Orjune. Leta 1922 je postal član Jugoslovanske demokratske stranke (JDS) in delegat te stranke za pokrajinski odbor. V tridesetih letih 20. stoletja je finančno pomagal tudi Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi.
Med leti 1935−1938 je bil župan Slovenske Bistrice.
V začetku 2. svetovne vojne so mu Nemci zaplenili vse imetje in ga z ženo izgnali v Srbijo, od koder sta se pozneje vrnila v tako imenovano Ljubljansko pokrajino in preživela vojno v kleti hiše pri sorodnikih. Po koncu vojne so ga samo zaradi tega, ker so ga plavogardisti povabili kot ministra v svojo vlado, obsodili na večletno zaporno kazen, vendar so ga že po pol leta izpustili.
Jože Pučnik je umrl 15. maja 1960 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.