Vladimira Stonya, po očetu avstrijskega državljana, so jul. 1942 prisilno mobilizirali v nemško vojsko, a ga kot sladkornega bolnika kmalu odpustili. Po vrnitvi domov se je preselil na Pragersko k sestri Angeli Petelinšek in se zaposlil v papirnici Weixsel v Mariboru, nato pa v tovarni mostnih konstrukcij na Teznem v Mariboru. 25. sep. 1944 je odšel v partizane in bil radiovezist Tomšičeve brigade, Neznano kdaj in kje so ga zajeli Nemci in zaprli. Materi se je nazadnje javil z dopisnico z datumom 21. jan. 1945 iz celjskega Starega piskra. Nemci so ga feb. 1945, s še 99-imi drugimi žrtvami kot talca obesil v Frankolovem. Vseh sto žrtev so pokopali tam v skupnem grobu.