Rado Šturm (v krstni knjigi župnije Slovenska Bistrica je naveden kot Jakob), publicist, fitopatolog in bibliograf, se je rodil očetu Jakobu Šturmu, posestniku, in materi Tereziji Šturm, rojeni Vrhovšek.
Osnovno šolo je Rado Šturm obiskoval med leti 1900–07 v Slovenski Bistrici, nato med leti 1907–14 klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je leta 1914 uspešno maturiral. Po mobilizaciji v letih 1914−15 je obiskoval oficirsko šolo, bil nato na bojišču težko ranjen v trebuh, se po okrevanju vrnil na bojišče in bil leta 1918 odpuščen iz vojske. Po razpadu monarhije je bil Maistrov borec v Ravnah na Koroškem, Črni na Koroškem in Pliberku (avstrijska Koroška). Med 1919–22 je študiral agronomijo na Dunaju (Avstrija) in leta 1922 uspešno opravil izpit iz kmetijske gospodarske uprave.
Do začetka 2. svetovne vojne je med 1922–31 služboval na posestvu grofa Windischgrätza v Slovenskih Konjicah, med 1931–32 pri Izvozni zadrugi jugoslovanskih vin v Mariboru, med 1932–35 na veleposestvu Bogenšperk, med 1935–39 na kmetijski poskusni in kontrolni postaji Maribor in med 1939–41pri okrajnem načelstvu Maribor-levi breg.
Med 2. svetovno vojno je bil izseljen v Srbijo (Užice, Požega, Arilje, Požarevac).
Po vrnitvi domov je bil med 1945–49 referent za varstvo rastlin na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Socialistične republike Slovenije (SRS) v Ljubljani. Od tam je šel leta  1949 v službo na Kmetijsko znanstveni zavod Slovenije, po njegovi reorganizaciji leta 1952 pa je delal kot knjižničar agronomske (biotehnične) fakultete ter urejeval kmetijsko bibliografijo.
Rado Šturm se je upokojil leta 1956.