Andreas Tappeiner se je rodil 30. novembra 1810 v Mariboru.
Šest razredov gimnazije je končal v Šentpavlu na avstrijskem Koroškem in v Mariboru. Nato je prišel v uk lectarskemu mojstru Rohlmannu v Slovensko Bistrico, se s 16. leti izučil za lectarja in leta 1829 odšel na Dunaj (Avstrija) kot lectarski pomočnik. Leta 1831 se je vrnil domov in se najprej posvečal nekaterim gospodarskim projektom (nazadnje je imel steklarno v Lovrencu na Pohorju), sicer pa je ves čas javno deloval. Že v Lovrencu na Pohorju je bil izvoljen najprej za občinskega predstojnika in leta 1850 za župana. Uspelo mu je, da se je zgradilo do tega kraja občinsko cesto.
Po preselitvi v Maribor je bil leta 1861 in nato ponovno leta 1867 kot predstavnik mesta Maribora izvoljen v štajerski deželni zbor, leta 1861, 1864 in 1867 pa je bil izvoljen še za mariborskega župana. Njegov največji dosežek pa je bila ustanovitev mestne hranilnice leta 1862, ki je obrtnikom in trgovcem nudila poceni kredite.
Andreas Tappeiner je v svojem delovanju izhajal iz zmernih liberalnih načel, v narodnem vprašanju pa se je zavzemal za dobro sožitje med Slovenci in Nemci.
Andreas Tappeiner je umrl 29. februarja 1868.