Stanko Topolčnik se je rodil 12. decembra 1947 v Slovenski Bistrici.
Že v rani mladosti se je povsem posvetil judu v Judo klubu Impol Slovenska Bistrica in bil celo desetletje član jugoslovanske reprezentance. Leta 1969 je osvojil bronasto kolajno na članskem evropskem prvenstvu (EP) v belgijskem Ostendeju in takrat izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah (OI) 1972 v Mūnchnu (Nemčija), kjer se je prebil do drugega kroga. Skupno je nastopil na devetih prvenstvih Evrope, štirikrat je bil na svetovnem prvenstvu (SP), bil na balkanskih prvenstvih in na sredozemskih igrah. Skupno je bil enajstkrat prvak Jugoslavije in zmagal na številnih mednarodnih in domačih prvenstvih in turnirjih. Bil je nosilec mojstrskega pasu in eden od stebrov bistriškega in slovenskega juda.
Topolčnik, ki so ga doma in po svetu poznali kot »Topa«, je tekmoval v srečni generaciji bistriških judoistov, ki so se gladko uvrščali v vrh evropskih in jugoslovanskih prvenstev. Z njim so tekmovali Janez Vidmajer, brata Štern, Zmago Žnidaršič, Stanko Rebernak in Milan Prelog. Pozneje so se mu pridružili še drugi vrhunski judoisti: Baldomir Dragič, Danilo Brumec, Anton Leskovar, Marjan Frešer, Franc Očko, Filip Leščak in drugi.
Še pred koncem tekmovalne kariere je vodil Impolovo pionirsko šolo, po prenehanju aktivnega tekmovanja pa je bil tudi prvi trener Impola, ki je pod njegovim vodstvom osvojil tretje mesto na ekipnem prvenstvu Evrope.
Zadnja leta je deloval kot sodnik, za mesec maj 2013 pa je napovedal slovo od blazin, na katerega je nameraval povabiti številne sotekmovalce iz Slovenije in nekdanje Jugoslavije.
Stanko Topolčnik je umrl 13. aprila 2013 na svojem domu v Kovači vasi, pokopan je v Slovenski Bistrici.