Arnold Tovornik se je rodil 13. marca 1916 v Selnici ob Dravi.
Po končani gimnaziji se je vpisal na vojaško intendantsko akademijo v Beogradu (Srbija). Od leta 1938 do začetka 2. svetovne vojne je služboval kot intendantski podporočnik v Mariboru. Aprila 1941 je bil zajet in interniran, bil leta 1942 iz nemškega ujetništva izpuščen in je do konca vojne delal kot intendant v mariborski vojni bolnici. Po vojni je še dve leti delal v jugoslovanski vojski, najprej kratek čas v Mariboru, nato pa v Slovenski Bistrici, kjer je bil vojni referent za oskrbo. Bistričani in okoličani so ga, po njegovih besedah (in besedah še živečih Bistričanov iz tistega časa, op. ur.), »hitro sprejeli za svojega« in so tako raje prispevali svoje pridelke za oskrbo ne le Slovenske Bistrice, nekaj je ostalo tudi za Maribor.
Leta 1947 je postal član Drame Maribor. Svojo gledališko kariero je pričel z manjšimi, večinoma komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše vloge. Različne vloge, tako lahkotne kot zahtevne, humorne ali resne, je podajal mojstrsko. Med njegove najbolj znane dramske vloge štejemo Balantača (C. Golar, Vdova Rošlinka), Kantorja (I. Cankar, Kralj na Betajnovi) in Hermana (B. Kreft, Celjski grofje).
Odigral je tudi veliko filmskih in televizijskih vlog. Svojo prvo filmsko vlogo je dobil v filmu Tri četrtine sonca leta 1959. Pomembno je njegovo delo na Radiu Maribor, kjer je v veselem delu Mariborskega feljtona ustvaril Štefa Purgata, komični lik, s katerim se je posmehoval človeškim slabostim in s katerim je nastopal po vsej Sloveniji.
Arnold Tovornik je umrl 4. junija 1976 v Mariboru.