* 15. januar 1884 • Kranjska Gora † 11. julij 1944 • Trnjanski Kuti (Hrvaška)
Poklic ali dejavnost:
železniški uslužbenec
mladinski pisatelj
Življenje:
Josip Vandot je bil rojen 15. januarja 1884 v Kranjski Gori. Po končani gimnaziji se je zaposlil pri železnici in služboval v različnih krajih, nazadnje na Pragerskem, kjer se je leta 1923 iz zdravstvenih razlogov upokojil. Med letoma 1939−40 se je za eno leto naselil še v Slovenski Bistrici. Leta 1941 so ga Nemci z družino izgnali na Hrvaško, v Slavonsko Požego. Napisal je okoli 200 pesmi in okoli 200 črtic in povesti. Najbolj znane so priljubljene povesti o pogumnem fantiču Kekcu, ki so bile večkrat ponatisnjene, prevedene v več jezikov, dramatizirane in filmsko upodobljene. Josip Vandot je umrl 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška).
Dela:
Pesmi in krajša prozna dela je objavljal v Domu in svetu, 1901‒1907 in v vseh tedanjih slovenskih mladinskih listih.
Kekec iz naših gora, I, 1936.
Prerok Muzelj, 193
Kekec nad samotnim breznom, 1952.
Kekec na volčji sledi, 1957.
Kekec na hudi poti, 1965; zadnje tri pripovedi so izšle tudi v skupni knjigi Kekčeve zgodbe, 1969.
Popotovanje naše Jelice, 1966.
Viri in literatura:
Saksida, Igor: Vandot, Josip, Enciklopedija Slovenije 14, U−We, Ljubljana, 2000, str. 135.
Gradišnik, Stane: Vandot, Josip, Pomembne osebnosti občine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 2003, str. 116.