Margareta Vodošek se je rodila 30. marca 1896 v učiteljski družini v Framu. Njen oče Jožef Vodošek je bil od leta 1906 do svoje smrti 1915 nadučitelj (šolski upravitelj) na Spodnji Polskavi.
Gospodična Greta, kot so jo naslavljali, ker ni bila poročena, je leta 1915 končala učiteljišče v Mariboru in prvo službo dobila na Spodnji Polskavi in tam ostala vse do maja 1918, ko zaradi bolezni − kronične sklepne revme, zaradi katere je tudi šepala − nekaj let ni poučevala.
Po treh letih (1921) se je vrnila k svoji ljubezni − poučevanju, in sicer v šestrazredno šolo Fram. Leta 1924 je bila premeščena na šolo k Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, konec avgusta 1928 pa je prišla za učiteljico na Pragersko. Na Pragerskem je ostala do aprila 1941.
Okupacijo je preživela kot uslužbenka borze dela v Mariboru.
Od leta 1945 do upokojitve 30. junija 1951 je spet učila otroke na Pragerskem in v šolskem letu 1949/50 opravljala tudi posle nadučitelja.
Margareta Vodošek je po upokojitvi ostala še nekaj let na Pragerskem, nato se je preselila v Maribor. Tudi takrat pa je preživljala poletja med »svojimi krajani,« kakor jim je rada rekla. V bližini šole je kupila parcelo in si na njej postavila bivalno počitniško hišico.
Do zadnjega je učence in dijake zastonj inštruirala tuje jezike: nemščino, angleščino, francoščino in italijanščino. Ko so mladi prihajali k njej, jih je vedno čakala malica. »Z lačnim želodcem se je težko učiti,« jih je pozdravila inštruktorica.
V oporoki je del svoje dediščine podarila osnovni šoli in vrtcu na Pragerskem. Naročila je, naj glavnica ostane nedotaknjena, šola in vrtec pa naj z obrestmi pomagata otrokom iz socialno šibkejših družin.
Margareta Vodošek je umrla 9. avgusta 1986 v Mariboru, pokopana je na Spodnji Polskavi.