Ivan Železnikar je mladost preživel pri stricu v Ospu na Primorskem. LŠ je obiskoval v Kopru, leta 1850 pa se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani. Po maturi leta 1858 je kot domači učitelj učil pri eni od ljubljanskih rodbin in varčeval za študij na Dunaju (Avstrija). Leta 1860 se je tam vpisal na PF, a je Dunaj tri leta za tem zapustil zaradi pomanjkanja denarja. V letih 1863−64 je delal kot notarski pripravnik na Dunaju in nato med leti 1864−81 pri notarju Francu Rateju v Slovenski Bistrici, kjer se mu je v zakonu s Pavlino Železnikar, roj. Schön, leta 1878 rodil sin Julijan Železnikar. Od leta 1882 do svoje smrti je bil urednik pri Slovenskem narodu v Mariboru. Objavljal je v Slovencu in Slovenskem gospodarju. Po ustanovitvi Slovenskega gospodarja leta 1867 je postal eden njegovih najzvestejših dopisnikov. Objavljal je ostre politične uvodnike. Ustanovil in izdajal je humoristične polmesečnike Sršeni (1871) in Brus (1889−91). Uvrščamo ga med prve slovenske poklicne novinarje. Ukvarjal se je tudi z leposlovjem. Med drugim je prevedel Nestroyevo burko Danes bomo tiči, ki so jo prvič uprizorili v Ljubljani leta 1873.