Oče Zore Janžekovič je učil v Slovenski Bistrici, mati je bila iz Videža. Imela je še starejšo sestro Marico, mlajšo sestro Vido in brata Borisa Janžekoviča. OŠ in MŠ je Zora končala v Slovenski Bistrici, nato pa je šolanje nadaljevala na realki v Mariboru. Želela si je postati zdravnica, vendar doma niso imeli denarja za vpis, ki je takrat znašal 800 dinarjev. Znašla se je tako, da je na lojtrski voz naložila 200 kg jabolk in jih peljala prodat. S tem denarjem se je leta 1938 lahko vpisala na MF v Zagrebu (Hrvaška). Njen študij medicine je prekinila 2. svetovna vojna. V letih od 1943−45 je kot študentka medicine službovala v bolnišnici v Varaždinu (Hrvaška). Po vojni je študij dokončala in promovirala leta 1947. Takoj po študiju se je zaposlila v SBM. Delovala je na področju kirurgije, specializacijo iz plastične kirurgije je opravila v Ljubljani in kasneje še v Beogradu (Srbija). Pri zdravljenju opeklin je razvila nov postopek zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je mnogim hudim bolnikom rešil življenje. Ta postopek so povzeli po vsem svetu in Janžekovičevo vabili na predstavitev postopka na svoje klinike. V SBM je delala do upokojitve leta 1984. Svoje življenje je opisala v knjigi Kako je bilo. 29. nov. 2011 so v bistriškem gradu odprli njeno spominsko sobo, za katero je darovala opremo. Pred smrtjo je prispevala tudi denarna sredstva za montažo dvigala v bistriškem gradu. Zora Janžekovič je umrla v Domu starejših občanov Radenci, njen pepel so na njeno željo raztresli na Pohorju.