Foto: Osebni arhiv Ferdinanda Šerbelja.
NEIPPERG, Adalbert von, grof
(1890−1948)
* 31. marec 1890 • Merano, Italija
† 23. december 1948 • Vršac, Srbija
Pokopan:
Starši:
najprej Vršac (Srbija), nato opatija Neuburg na Donavi, Nemčija
Neipperg, Reinhard, grof
Neipperg roj. Waldstein-Wartenberg, Gabriela, grofica
Poklic ali dejavnost:
- plemič
- duhovnik
Življenje:
Adalbert Neipperg se je rodil kot peti od sedmih otrok v plemiški družini. Otroštvo je preživel na gradu Schwaigern blizu Heilbronna (Nemčija). Po maturi je šel študirat umetnostno zgodovino v München (Nemčija). V Oberwittelsbachu (Bavarska, Nemčija) je spoznal življenje v katoliški skupnosti. Vedno bolj ga je začel zanimati študij teologije in filozofije, ki ga je začel leta 1911 v opatiji Seckau na avstrijskem Štajerskem. Študij je moral zaradi zdravstvenih težav (depresija) večkrat prekiniti. Leta 1920 je postal duhovnik in po tem je lektor moralne teologije. Leta 1928 je bil imenovan za opata nizozemskega benediktinskega samostana v Vaalsu, leta 1929 pa je postal prvi opat samostana v Neuburgu (Bavarska, Nemčija). Zaradi zelo intenzivnega poučevanja in predavanj je bil večkrat odsoten, kar je privedlo do finančnih težav samostana, zato je leta 1934 odstopil s položaja in odšel v samostan Seckau (Avstrija) in tam ostal do leta 1938. Po anschlussu Avstrije ga je družina Ferdinanda Marije III. Attemsa povabila v bistriški grad, kjer je služboval kot duhovnik do konca 2. svetovne vojne. Vsako nedeljo je peš odhajal na Šmartno na Pohorju, kjer je opravil mašo, v Slovenski Bistrici pa je maševal v p. c. Marije sedem žalosti (samostanski cerkvi), ki je med meščani že od nekdaj veljala za »nemško« cerkev. Tja je prenesel tudi Najsvetejše (posvečena hostija v monštranci) in dal slovenske napise na postajah Križevega pota zamenjati z nemškimi. Maševal je izključno v nemškem jeziku. 9. maja 1945 dopoldan je opat Adalbert Neipperg skupaj s tukajšnjimi člani kulturbunda in ostalimi nemčurji pobegnil iz Slovenske Bistrice proti Dravogradu. Tam so ga zajeli, oblast ga je obtožila delovanja proti partizanom in ga zaprla v zapore v Mariboru. Od tam so ga skupaj z okoli 1000 nemškimi vojaškimi ujetniki poslali v srbski Vršac, kjer je skrbel za duhovno zdravje vojakov. Čeprav je kasneje dobil odpustnico, je ostal z vojaki. Dec. 1948 je bil Adalbert Neipperg v Vršcu umorjen in tam pokopan. Leta 1989 so krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki prepeljati v opatijo Neuburg in ga tam pokopali. Zanj poteka postopek za beatifikacijo.
Viri in literatura:
- Kronika mestne župnije Slovenska Bistrica od 1860-1982, str. 183-184.
- Smolik, Marijan: Opat Adalbert von Neipperg, Nova slovenska zaveza, Ljubljana, 2002.
- Neipperg, Adalbert, Biographia Benedictina, http://www.benediktinerlexikon.de/wiki/Neipperg,_Adalbert (dostop: 9. 3. 2018).
- Silvo Husu, Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica 2021, str. 153.
Avtor gesla: Silvo Husu
Datum objave: 20. april 2022
Zadnja posodobitev: 9. januar 2023
© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu
