V družini Rainer je bil poleg staršev in Srečka še Srečkov brat Franc. Ker sta še mladoletna ostala brez staršev, je zanju skrbel naslednik njunega očeta na šoli, učitelj in upravitelj šole, Ivan Vokač. Srečko Rainer je leta 1952 diplomiral na MF v Ljubljani; specializacijo iz ginekologije in porodništva je opravil leta 1957, iz patološke anatomije pa leta 1970. Leta 1971 je doktoriral na MF v Ljubljani. Med 1973–92 je bil sodelavec univerzitetne klinike za ginekologijo in porodništvo kot strokovnjak za ginekološko fitopatologijo, endokrinologijo, humano genetiko in klinično citologijo. Pomemben je njegov prispevek k preprečevanju in preventivi hemolitične bolezni novorojenčkov, zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju rakavih bolezni pri ženskah in genetskemu svetovanju. Bil je dolgoletni predsednik Republiške strokovne komisije za medicinsko etična vprašanja. Napisal je okoli 150 člankov za slovenske in tuje strokovne revije.