Jožef Šuc, duhovnik, publicist in politik, je po opravljeni gimnaziji v Mariboru med 1850–58 študiral v Celovcu (Avstrija) in Mariboru od 1858−62 bogoslovje. Prezbiterat je prejel leta 1862. Kaplan je bil od 1862–66 v Jarenini, kasneje v Vuzenici in Strmcu (Nova Cerkev), nato pa med 1866−68 nadaljeval študij v Rimu (Italija). Po tem je bil kaplan v Slovenski Bistrici in nemški pridigar ter katehet v Celju. Leta 1871 je bil provizor v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah in v Slovenj Gradcu ter promoviran v Gradcu (Avstrija). Kot župnik v Slovenj Gradcu 1874−84 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor leta 1878. Od leta 1885 pa do svoje smrti je župnikoval v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Med službovanjem v Slovenski Bistrici se je družil z Josipom Vošnjakom in člani Vošnjakovega kroga. Skupaj z njimi ima velike zasluge pri ustanovitvi okrajne hranilnice. Josip Vošnjak ga v svojih Spominih sicer omenja, vendar z opazno nesimpatijo. Menil je, da je bil preveč klerikalno usmerjen.