Anton Vivod je bil po končani MŠ in orglarski šoli v Ljubljani najprej organist v Belih Vodah ter na Doliču in Spodnji Polskavi, nato pa se je zaposlil na železniški postaji na Pragerskem, kjer je napredoval do kretnika. Poročen je bil z Nežo Vivod, roj. Sagadin, s katero sta imela kar dvanajst otrok; trije so umrli kmalu po rojstvu, devet jih je preživelo. Tudi njegov vnuk Milan Vivod, prvi doktor mednarodnega in pomorskega prava v nekdanji Jugoslaviji, je skupaj z bratom preživel mladost pri njima. Anton Vivod je bil med ustanovnimi člani narodnoobrambne DCM, ki so jo za območje Zgornje in Spodnje Polskave ter Pragerskega ustanovili okt. 1909. Dec. 1918 je sklical občni zbor, na katerem so se železničarji na Pragerskem pridružili Splošni železničarski organizaciji za Jugoslavijo in sredi leta 1919 ustanovili podružnico ZJŽ. Antona Vivoda so soglasno izbrali za predsednika. Zaradi poapnenja žil, za katerim je bolehal zadnja leta, so mu leta 1930 odrezali obe nogi in je pristal na vozičku. V zadnjem letu življenja ga je štirikrat zadela še kap.