Marko Žitnik, brat Jožeta Žitnika, se je izučil za trgovca in imel kmalu dve svoji trgovini; eno na Križnem Vrhu ob cesti Slovenska Bistrica − Poljčane, drugo pa na Venčeslu (Zgornji Ložnici), v Kosovi hiši blizu šole. Leta 1936 je na Zgornji Ložnici srečal mladega brezposelnega učitelja Julija Titla, ki je z mladimi jan. 1936 prevzel vodenje KD Javne narodne knjižnice, da bi dali prednost prirejanju ljudskih iger. Jun. 1937 so dobili dovoljenje, da so Javno narodno knjižnico preimenovali v Prosvetno društvo v Venčeslu pri Slovenski Bistrici. Žitnik se jim je pridružil kot režiser, pri režiranju pa sta mu pomagali učiteljici Hedvika Povh in Frančiška Brodnik. Zaigrali so deset iger in Zgornja Ložnica je postala znana po njih. Ko je nov. 1937 odšel Julij Titl na služenje vojaščine, je nastalo zatišje. Marko Žitnik je pri-bližno v tem času predal trgovino na Zgornji Ložnici v najem trgovskemu pomočniku Antonu Cvahtetu in njegovi ženi Katarini (staršema Marka Cvahteta), sam pa je delal v svoji drugi trgovini na Križnem Vrhu. Po nemškem napadu na Jugoslavijo leta 1941 je Žitnik s fanti s Črešnjevca in Laporja organiziral uporniško skupino, ki je zbirala orožje in se povezala s podobno uporniško skupino v Rogaški Slatini. Žal je bil v tej skupini tudi izdajalec. Ko je Žitnik 29. jun. 1942 delal v trgovini na Križnem Vrhu, se je iz Rogaške Slatine pripeljal avtobus z nemškimi policisti, ki so ga hoteli aretirati. Žitnik jim je uspel uiti in je stekel proti gozdu pod trgovino, a ga je nemški policist smrtno zadel, še preden je dosegel gozd. Na kraju njegove smrti danes stoji skromen kamen z napisom: Tu je padel 29. 06. 1942 Žitnik Marko. Pokopan je na pokopališču na Črešnjevcu.