Samo Brbre se je rodil 7. julija 1969 v Mariboru očetu Ivanu, ekonomskemu tehniku, in materi Pavli, rojeni Romih, učiteljici. Ima sestro Aleksandro Brbre, poročeno Hrovat, ekonomsko tehnico.
V Slovenski Bistrici je obiskoval osnovno šolo Pohorskega odreda. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v Mariboru in se izšolal za strojnega tehnika. Ker ga strojništvo in tehnika nikoli nista pritegnila, prav nasprotno, želel si je čim dlje od tega, je začel študij na Pravni fakulteti v Mariboru, kjer so mu zaradi aktivnega ukvarjanja s fotografijo do diplome zmanjkali trije izpiti.
S fotografijo je povezan že od svojega 13. leta starosti, to je od sedmega razreda osnovne šole, ko se je vpisal v foto krožek na šoli, kjer je začel s črno-belo fotografijo, razvijanjem filmov in izdelavo fotografij. Po osnovni šoli je nadaljeval v foto klubu delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, ki je imel prostore – temnico v Slomškovem domu, takratnem Domu kulture. Vzporedno s fotografijo se je veliko ukvarjal s pisanjem člankov za razne časopise (Večer, Delo, Ptujski tednik, Metalurg idr.). Njegovi članki so zajemali dogajanje iz lokalnega okolja in so bili opremljeni s fotografijami, ki jih sam posnel in sam izdelal. Tako je začel sodelovanti tudi v lokalnem časopisu Bojana Siniča »Panorama«, kjer je bil prvi in v tistem času edini uradni fotograf časopisa. Takrat je Samo fotografije že izdeloval doma v domači kleti, kjer si je uredil temnico.
Leta 1990 si je doma v kleti skupaj s staršema uredil pravi fotografski studio ter nabavil razna studijska ozadja in profesionalne studijske luči. Ker se je čedalje bolj ukvarjal s fotografijo in videom, je tudi opustil študijske obveze in postal samostojni podjetnik (s. p.), s sedežem na domačem naslovu. Takrat je tudi prenehal s pisanjem člankov in se posvetil fotografiranju, ki mu je dodal tudi video snemanje komercialnih in kulturnih dogodkov. Prav pri kulturnih dogodkih je dolga leta sodeloval z g. Stanetom Gradišnikom, direktorjem Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. V tistem času so nastale obsežne zbirke fotografij tekočih dogodkov zavoda za kulturo, kakor tudi fotografije kulturne dediščine in njihove obnove za arhiv zavoda. Samovi posnetki so se uporabljali tudi za zavodove tiskovine in kasneje za njihovo spletno stran.
Med vojno v Sloveniji je sodeloval kot fotograf in beležil dogajanje s fotoaparatom in video kamero. Tako je nastalo precej posnetkov, ki so danes zelo dragoceni za arhiv in se uporabljajo in prikazujejo marsikje. Predvsem pa je požel veliko zanimanje ne samo slovenske, temveč tudi svetovne javnosti za posnetke, ko so oboroženi vojaški specialci, pod kamuflažo helikopterja rdečega križa, prileteli v bistriško vojašnico. Ta posnetek so predvajale tudi svetovne medijske hiše.
Leta 1992 so Brbretovi vzeli v najem prvi lokal na lokaciji, kjer so še danes – Ozka ulica 7. Po dveh letih so del stavbe odkupili, porušili in zgradili novo stavbo, kjer danes deluje njihov foto studio. Nekaj let so imeli še poslovalnice v Poljčanah, v Majšperku, Oplotnici in kratek čas tudi v Slovenskih Konjicah. V najboljših časih je imel Samo zaposlenih 14 ljudi. Ko se je začela digitalizacija, se je zgodil – lahko bi rekli v trenutku – preobrat v izdelavi fotografij, zastala je množična izdelava, začelo se je fotografirati digitalno in ljudje so manj izdelovali fotografije. Tako so ostale poslovalnice zaprli, nazadnje so prodali poslovni objekt v Majšperku.
15. oktobra 2011 se je poročil z Vesno, rojeno Kidrič. Ima hčerko Evo in sinova Matica in Sašo.
Samo je leta 2013 ustanovil še eno podjetje, Vemsa d.o.o., ki je prav tako zraslo iz hobija in se ukvarja z izposojo plovil; izposoja svoja plovila in plovila drugih kot charter agencija.
Njegov hobi je kolesarjenje, smučanje, strelstvo in navtika. Včlanjen je v Društvo praktičnega streljanja Slovenska Bistrica in Strelsko društvo v Narapljah (občina Majšperk).