Boštjan Fridrih se je rodil 20. septembra 1979 v Mariboru očetu Maksimilijanu in materi Mileni Fridrih, rojeni Višnar (†).
Osnovno šolo je obiskoval med leti 1986–94 in sicer Osnovno šolo Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Srednješolsko izobraževanje je opravljal med leti 1994–98 in sicer na II. gimnaziji Maribor, kjer je tudi uspešno maturiral. Zaradi profesionalne športne kariere se mu je študijsko obdobje precej zavleklo. Sprva je bil vpisan na Ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru, vendar je kmalu ugotovil, da si ne želi opravljati dela v tej stroki. Leta 2001 se je vpisal na Kineziološki fakultet v Zagrebu (Hrvaška), smer atletika. Zaradi športnih obveznosti je študij vmes prekinil in zato šele leta 2015 zaključil to fakulteto. Pridobil je naziv Strokovnega prvostopnika trenerske stroke, stopnja izobrazbe je visokošolska strokovna izobrazba.
Boštjan Fridrih živi s partnerko Špelo Juhart, diplomirano ekonomistko, s katero imata
hčerko Rio (2015) in sina Jona (2018).
Šport spremlja Boštjana že vse življenje. V osnovni šoli je kolebal med nogometom in atletiko, ob koncu osnovne šole se je odločil za slednjo. Že kmalu je pokazal talent za sprinterske discipline in skok v daljino. Od kategorije U18 je bil stalni član slovenske izbrane vrste.
Kot njegov največji uspeh lahko štejemo nastop v polfinalu olimpijskih iger v Sydneyu (Avstralija) leta 2000, s štafeto 4×100 metrov, bronasti medalji z evropskega prvenstva do 23 let v Amsterdamu (Nizozemska, 2001) ter mediteranskih iger v Almeriji (Španija, 2005), oboje v štafeti 4×100 metrov. Bil je večkratni državni prvak v skoku v daljino med člani, medalje pa je redno osvajal tudi v vseh sprinterskih disciplinah (od 60−200 metrov). Zbral je 30 nastopov za člansko reprezentanco Slovenije. Tekmovalno kariero je zaključil leta 2012.
Leta 2005 je začel delati kot trener mlajših selekcij v Atletskem društvu Slovenska Bistrica in kmalu prevzel tudi članske in mladinske selekcije v skakalnih in sprinterskih disciplinah.
Zelo dobro trenersko izkušnjo je imel na Hrvaškem, ko je nepričakovano dobil ponudbo iz njihovega največjega atletskega kluba Dinamo Zrinjevac iz Zagreba. Izziv je bil velik, saj je dobil skupino šestih atletov, ki so bili vsi članski reprezentanti Hrvaške. V dobrih dveh letih delovanja (2008–2010) v Zagrebu so vsi varovanci napredovali, kaj je bila potrditev, da je njegova filozofija treningov pravilna. Največji uspeh njegovega trenerskega dela v Zagrebu je gotovo hrvaški rekord v teku na 100 metrov za članice (11,51), ki ga je odtekla Maja Golub. Po koncu sezone 2009 je bil v precepu, saj so ga hoteli v Zagrebu zaposliti za nedoločen čas, želeli pa so ga tudi v domačem klubu v Slovenski Bistrici. Pretehtala je odločitev, da ga v domačem kraju čakajo izvrstni pogoji za delo ter veliko zelo obetavnih in talentiranih mladih atletov, s katerimi je želel delati. Pod njegovim okriljem je tako »zraslo« veliko število odličnih športnikov in športnic. V sedemnajstih letih trenerskega dela je »vzgojil« 16 reprezentantov Slovenije (od mlajših mladinskih izbranih vrst pa vse do članskih). Kot največji uspeh šteje dve bronasti medalji Tine Božič iz OFEM-a (EP U18). V Atletskem društvu Slovenska Bistrica je opravljal funkcijo športnega direktorja od leta 2010 naprej.
Leta 2016 se je kot strokovni sodelavec zaposlil v Javnem zavodu za šport Slovenska Bistrica, od leta 2020 naprej pa je direktor tega zavoda.
Zraven vsega naštetega opravlja tudi naslednje funkcije:
– od leta 2011 je direktor Mednarodnega atletskega mitinga v Slovenski Bistrici, ki je v zadnjih letih največje atletsko tekmovanje v Sloveniji;
– od leta 2013 je član strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije. Prva tri leta je bil skrbnik reprezentance, od leta 2016 pa opravlja funkcijo nacionalnega trenerja za skoke. Večkrat je bil vodja poti atletske reprezentance Slovenije širom sveta (od svetovnih, evropskih prvenstev…);
– vpet je bil v delo Športne zveze Občine Slovenska Bistrica, med letoma 2014–16 na mestu podpredsednika, od 2016–20 pa tudi njen sekretar;
– je član strokovnega sveta za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije od leta 2019.