Ivo Antolič se je rodil 14. aprila 1919 v Ljutomeru kmečkim staršem kot najmlajši od enajstih otrok.
Končal je meščansko šolo in se izučil za zobnega tehnika pri zobozdravniku Cirilu Rajhu v Ljutomeru (1934–37).
Pred 2. svetovno vojno je služil vojaški rok v jugoslovanski vojski. Na začetku okupacije je padel najprej v ustaško in nato v nemško ujetništvo. Ker je njegov rojstni kraj po priključitvi Štajerske k tretjemu rajhu postal »nemški«, je bil izpuščen.
V Gradcu in kasneje na Dunaju (oba Avstrija) je dokončal zobozdravniško šolo.
Ker ni želel odslužiti vojaškega roka v nemški vojski, se je umaknil na Madžarsko, kjer je bil ujet in zaprt v več zaporih in koncentracijskih taboriščih. Uspelo mu je pobegniti, zato je bil v odsotnosti obsojen na smrt. Čas do konca vojne je preživel v ilegali na Hrvaškem.
Po vojni je leta 1945 prevzel vodstvo vojaške zobne ambulante v mariborski vojni bolnici. Leta 1946 je dokončal še zobozdravniško šolo v Ljubljani in se zaposlil v Slovenski Bistrici, kjer je sodeloval z zobozdravnikom Jernejem Černetom, od leta 1948 pa na predlog ministrstva za zdravstvo na centralni šolski polikliniki v Ljubljani.
Ob delu se je izobraževal na gimnaziji (maturiral leta 1950). Študij na stomatološki fakulteti v Ljubljani je zaključil z diplomo leta 1955. V naslednjih letih se je izobraževal v tujini (Düsseldorf, Nemčija; Stockholm, Švedska; Köbenhavn, Danska; Dunaj), predvsem na področju klinične čeljustne in zobne ortopedije. Leta 1962 je opravil specialistični izpit iz čeljustne ortopedije.
Leta 1970 je postal izredni, leta 1974 pa redni profesor. Leta 1967 je postal predstojnik oddelka in katedre za čeljustno in zobno ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (MF UL) in ju vodil do svoje upokojitve leta 1989. Med leti 1961–71 je bil tudi prodekan MF UL.
Ivo Antolič je umrl 13. julija 2001 v Ljubljani.