Aslan Bečirović se je že pri šestnajstih letih zaposlil v Beogradu (Srbija), leta 1936 pa je prišel v Slovensko Bistrico. Tu je s cizo hodil po občini in prodajal sladoled. Dnevno je prehodil tudi do 30 km. Leta 1939 je bil deportiran v Makedonijo (zdaj Severna Makedonija). Takoj po koncu 2. svetovne vojne, že leta 1945, se je vrnil v Slovensko Bistrico, kjer je odprl slaščičarno v hiši zraven nekdanjega hotela Planina, ki jo je kasneje preselil na vogal med Trgom svobode in Ozko ul. Nekaj časa je bila to edina slaščičarna v mestu. Aslan Bečirović je bil vse življenje tudi velik podpornik športa v mestu. Upokojil se je leta 1980. V Slovenski Bistrici si je z ženo Dudo Bečirović, roj. Sadžak, ustvaril družino. V zakonu sta se jima rodila hči Jasmina in sin Mehmed Bečirović − Memi.