Lahko rečemo, da je bila Franju Čeriču poklicna pot fotografa položena že v zibelko. Ob takem mojstru, kot je bil njegov oče Jakob Čerič, se je lahko veliko naučil. Družino si je ustvaril z ženo Ido. Leta 1938 se mu je rodil sin Mladen, leta 1939 pa je Franjo opravil mojstrski izpit. Leta 1936 je prevzel očetovo obrt ter nadaljeval družinsko tradicijo v starem mestnem jedru v Slovenskih Konjic. Leta 1940 se mu je rodila še hči Ida. Med 2. svetovno vojno je bil kurir, z ilegalnim imenom Muki. V eni izmed nalog je bil ujet in zaprt v mariborske sodne zapore, od koder je pobegnil med bombardiranjem Maribora in se spet pridružil partizanom. Po vojni se je s sodobnejšo tehniko, ki je omogočala lažje terensko delo, iz svojega studia lahko podal tudi na teren, kjer je zabeležil marsikateri pomemben trenutek v življenju Bistričanov in Konjičanov. Leta 1952 je preselil obrt iz Slovenskih Konjic v Slovensko Bistrico na Trg svobode 11. Po upokojitvi leta 1970 je predal obrt sinu Mladenu Čeriču, sedaj pa obrt z družino vodi Mladenova vnukinja Nejka z možem Žanom.