Ljubljančan Janez Sušnik je prejel prezbiterat jul. 1888 v mariborski stolnici. Že naslednje leto je služil vojaški rok, nato pa je pred prihodom na Črešnjevec služboval v Celju in Dobovi.
14. maja 1897 so župljani Črešnjevca novega župnika pričakali na železniški postaji Slovenska Bistrica, in ga pospremili v cerkev, kjer ga je pričakal s petjem ob spremljavi orgel desetčlanski mešani pevski zbor, ki ga je vodil nadučitelj →Gregor Polanec. Naslednji dan, 15. maja, je novega župnika umestil slovenjebistriški dekan Anton Hajšek, somaševali pa so župnik Martin Gaberc, roj. na Pretrežu, spodnjepolskavski župnik Franc Heber in domači kaplan Josip Kostanjevec.
Ker je bil glavni oltar ž. c., posvečen farnemu patronu, nadangelu Mihaelu, ob prihodu Janeza Sušnika močno zanemarjen, sta ga s slikarjem Antonom Butom iz Kostrivnice začela leta 1897 prenavljati. Prenova glavnega oltarja je stala 200 goldinarjev. Zapuščen oltar Matere Božje z na platno naslikano sliko Marije z Jezusom v naročju (na njej je bil datum 1748) naj bi bil »predrugačen« leta 1898 ne le zaradi stare in že poškodovane podobe, ampak tudi zato, ker je bila nespodobna; zaradi prevelikih nagot je žalila nravstvene čute vernikov. Del denarja za prenovo tega oltarja so darovali župljani. Štiri sestre Mihelačke (Furekove) so podarile 120 kron. Župnik Janez Sušnik je dal obnoviti tudi oltar svetega Križa ter kapelico sv. Izidorja, edino na ženski strani cerkve.
Do 16. nov. 1899 je Janez Sušnik na Črešnjevcu mirno živel in opravljal svojo versko službo, takrat pa je prišel navzkriž s takratnim črešnjevskim županom →Ludvikom Kresnikom, nemškim navdušencem, in njegovimi somišljeniki. Na črešnjevski železniški postaji je namreč nenadoma umrl 58-letni župnik Marko Štuhec iz Stranic. Ker se na Stranicah nihče ni zmenil zanj, so ga čez dva dni ob pokopali na Črešnjevcu. Takrat se je začela gonja proti Sušniku, Očitali so mu, da bi moral umrli duhovnik pred pogrebom ležati v župnišču, a Sušnik zaradi obnove župnišča ni imel urejene nobene sobe.Najglasnejši je bil prav Ludvik Kresnik, ki je s pajdaši Sušnika spravil tudi na sodišče. To ga je oprostilo in tožnike obsodilo na 160 kron denarne kazni, Kresnika pa na na 500 kron kazni. Takrat se je začel med Sušnikom in Kresnikom »boj na življenje in smrt, ki je trajal celih 13 let«, kot je zapisano v kroniki.
Nadalje so nepridipravi dvakrat napadli in poškodovali župnišče, prvič feb. 1900 in drugič 4. maja istega leta. Kdo so bili nepridipravi niso ugotovili, namigovali pa so, da je bil pobudnik Kresnik. Poleg tega so med popoldansko mašo fantje streljali s pištolami, eden od njih je župniku ustrelil pod noge.
Tudi župnik Sušnik je moral večkrat na sodišče, ali kot tožnik, še večkrat pa kot toženec. Tudi obsojen je bil nekajkrat. Leta 1903 so mu dosodili 200 K globe zaradi žaljenja časti in trpinčenja otrok, zaradi neke druge obsodbe je moral za nekaj časa tudi v ječo. Zaradi vseh teh nevšečnosti se je Sušnik odpovedal črešnjevski župniji in jo 12. sep. 1910 zapustil.
Do konca leta 1907 je redno pisal v župnijsko kroniko, za leta 1908, 1909 in 1910 v župnijski kroniki ni več njegovih zapisov. Šele leta 1911 je s pisanjem nadaljeval novi župnik →Alojzij Zamuda. Janez Sušnik je umrl leta 1925 zaradi tuberkuloze.