Franc Gornik se je rodil v viničarski družini. Bil je cerkveni slikar, ki je deloval na prelomu 19. in 20. stol. Vsa njegova dela, ki jih poznamo, so sakralna. V domačem kraju je obiskoval OŠ. ko je bilo Gorniku 14 let, ga je tamkajšnji župnik Marko Glazar priporočil uveljavljenima slikarjema Tomažu Fantoniju in Jakobu Brollu, ki sta leta 1871 obnavljala poslikave v tamkajšnji ž. c. in slikarja sta ga vzela v uk. Po večletni učni in pomočniški dobi je Gornik leta 1891 začel samostojno slikarsko pot. Njegova dela so kakovostno zelo raznolika, kar je povezano tudi s tem, da je imel pomočnike, od katerih so bili eni bolj, drugi manj sposobni. Evidentiranih je nekaj več kot dvajset Gornikovih poslikav cerkva in kapel, med njimi tudi poslikava v p. c. sv. Jožefa v Slovenski Bistrici in poslikava p. c. sv. Egidija v Kočnem ob Ložnici. Poslikava v prezbiteriju p. c. sv. Jožefa, ki je njegova najstarejša na tem območju in je nastala na začetku Gornikove samostojne poti, se nanaša na cerkvenega zavetnika, na sedem žalosti in radosti sv. Jožefa. Upodobljeni so prizori Jožefove sanje, Jožefova zaroka, Jezusovo rojstvo, Obrezovanje, Beg v Egipt, Sv. Družina in Dvanajstletni Jezus med pismouki. Prizore živih barv je ločil z enobarvnimi polji različnih oblik, ki jih je zapolnil z ornamentiko. Ob naslikanih stranskih oltarjih sv. Antona Puščavnika in sv. Marka se poslikavi ladje in prezbiterija v glavnem nanašata na štirinajst priprošnjikov v sili.