Karel Hrastnik (tudi Karl, Karol), po domače Pinč, se je rodil 11. novembra 1845 na Spodnji Polskavi očetu Jožefu Hrastniku in materi Barbari, rojeni Penič.
Poročen je bil s Heleno, rojeno Blatnik, iz Frama. Imel je pet otrok: Karla, Franca, Matildo, Magdaleno, klicali so jo Linča, in Marijo.
Karel Hrastnik je del svojega velikega premoženja leta 1868 podedoval po očetu in povečal z nakupi posestev, njiv, travnikov, gozda in vinogradov na Spodnji Polskavi, Pokošah in Bukovcu. Kmetijo je dopolnil še z gostilno, njegov sin, tudi Karel, pa še z mesnico, v kateri so meso hladili z ledom, ki so ga pozimi sekali v bližnjem ribniku.
Junija 1895 so Hrastnikovi zaradi podtaknjenega požara skoraj pogoreli. Gasilcem je na srečo uspelo požar še pravočasno omejiti.
Z ženo Heleno sta bila velika dobrotnika spodnjepolskavske župnijske cerkve sv. Štefana. Leta 1883 je cerkvi podaril z zlatim šivanjem bogato okrašeni mašni obleki, ki ju je v zameno za dolg dobil od frajštajnskega grofa Ferdinanda Brandisa. Leta 1886 je bil med darovalci denarja za obnovo cerkve. Po končani obnovi je Karel Hrastnik za cerkev kupil še nov tabernakelj, (izdelal ga je Filip Rubin iz Maribora), leta 1898 pa je dal na svoje stroške izdelati še novo obhajilno mizo. Bil je tudi eden izmed botrov novih cerkvenih zvonov leta 1924. Njegova žena Helena pa je za Marijin oltar v cerkvi darovala šest pozlačenih svečnikov in pozlačeno svetilnico.
Leta 1886 je bil izvoljen za župana občine Spodnja Polskava (in s tem tudi Pragerskega), leta 1903 pa je bil izvoljen tudi za zastopnika v okrajni slovenjebistriški svet.
Karel Hrastnik je umrl 25. aprila 1926 in je pokopan na Spodnji Polskavi.