
Foto: Munda, Mirko: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 402.
KOPRIVA, Ernest
(1907−1974)
* 10. september 1907 • Laporje (občina Slovenska Bistrica)
† 26. februar 1974 • Obrov (občina Hrpelje-Kozina)
Poklic ali dejavnost:
- pomorski častnik
- publicist
- udeleženec NOB
Življenje:
Ernest Kopriva se je rodil 10. septembra 1907 v Laporju, kot drugi otrok učiteljev Avgusta Koprive in Pavlič Milene. Imel je brate Sivestra Koprivo, Alfonza in Avgusta. Prvih deset let je preživel v Laporju, kjer sta njegova starša učila na tamkajšnji ljudski šoli, naslednje desetletje pa na Spodnji Polskavi.
Leta 1927 je začel študij na Pomorski vojni akademiji v Splitu (Hrvaška) in ga leta 1930 končal kot poročnik korvete. Po akademiji so ga poslali v Pomorsko zrakoplovno školo v Dubrovniku (Hrvaška), ki jo je končal v treh letih in postal letalski izvidnik. Tisto leto je napredoval v poročnika fregate, čez nekaj let pa v poročnika bojne ladje.
Oktobra leta 1933 se je v Boki Kotorski (Črna gora) poročil s Hildo Wolfzettel, hčerko mornariškega kapitana prvega razreda Srečka Wolfzettla iz Zgornje Polskave.
Ko je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala, se je Ernest Kopriva demobiliziral in z družino, z ženo in s sinom, odpotoval v Poljčane k tastu. Po približno dveh letih je odšel na Dunaj (Avstrija), kjer sta živela njegova svaka, tudi pomorščaka, kapitana. Uredila sta mu službo, na potniški ladji je plul po Donavi. A tudi na Dunaju ni ostal dolgo; odšel je v domovino k partizanom, kjer je napredoval do čina kapetana. S svojo partizansko enoto je 22. in 23. oktobra 1944 pomagal osvoboditi Novi Sad (Srbija).
Leta 1945 je bilo njegovo delovno mesto v Bosanskem Brodu (Republika Srpska), od tam pa je bil premeščen najprej v Zemun (Srbija) in nato v Tivat (Črna gora), kjer se je demobiliziral in se zaposlil v Reki (Hrvaška), kjer je bil kakšni dve leti tajnik tamkajšnje pomorske šole. Od tam je odšel predavat v Slovenijo. Najprej je učil na nižji pomorski šoli, nato tudi na višji v Piranu.
V dogovoru s svojo pomorsko šolo in založbo Mladinska knjiga je leta 1961 v soavtorstvu z Janezom Gradišnikom in Vladimirjem Nagličem izdal slovar Pomorska slovenščina, v katerem je bilo prvič zbrano jezikovno gradivo pomorstva v slovenščini.
Ernest je bil tudi terminološki svetovalec navtičnih gesel za Slovar slovenskega knjižnega jezika, napisal in objavil je več strokovnih člankov o pomorstvu.
Ernest Kopriva je z ženo Hildo umrl 26. februarja 1974 v prometni nesreči v Obrovu pri Ilirski Bistrici.
Dela:
- Pomorska slovenščina (v soavtorstvu z Janezom Gradišnikom in Vladimirjem Nagličem), 1961.
- Več strokovnih člankov o pomorstvu.
Viri in literatura:
- Munda, Mirko: Osebnosti, Spodnja Polskava in njena stoletja, Slovenska Bistrica, junij 2020, str. 401−403.
Opomba:
- V knjigi ‘Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica’ je opis na str. 117−118.
Avtor gesla: Silvo Husu
Datum objave: 20. april 2022
Zadnja posodobitev: 9. januar 2023
© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu