Jakob Potočnik se je rodil leta 1865 v Ravnah pri Žetalah v Halozah. Bil je izrazito pronemško usmerjen. Najprej je bil poročen z Marijo, rojeno Sevšek, iz Ribnice na Pohorju, v drugo pa s Potočnik Nežo. Potočnik je bil lastnik precejšnjega dela zemljišča na Pragerskem. Že pred 1. svetovno vojno je na teh zemljiščih začel z gradnjo hiš za prodajo. Leta 1904 je bil lastnik že osmih stavb in več kmetijskih zemljišč, kar je v naslednjih letih postopoma prodal. Sam je stanoval v nizki, neugledni hiši. Med okupacijo, ko je bil nemški župan na Pragerskem, je vzel v službo na občinski upravi in pod svojo zaščito zavednega Slovenca s Primorske, učitelja in aktivnega člana Sokola Lamberta Gerbiča. Potočnik ga je moral zelo ceniti in se zanj močno zavzeti, da ga Nemci niso izselili v Srbijo ali na Hrvaško. Leta 1945 so Potočniku nepremičnine nacionalizirali, njega in ženo pa aretirali in zaprli v Šterntal (Strnišče, Kidričevo). Umorjen je bil skupaj z drugimi žrtvami (domnevno) v »zgornjebistriškem bunkerju«.
Viri in literatura:
Munda, Mirko: Kraj in krajani, Pragersko − kronika, Slovenska Bistrica, 2017, str. 26.
Munda, Mirko: Osebnosti, Spodnja Polskava in njena stoletja, Slovenska Bistrica, 2020, str. 392.
Opomba:
V knjigi ‘Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica’ je opis na str. 179.