Jakob Potočnik je bil izrazito pronemško usmerjen. Najprej je bil poročen z Marijo Potočnik, roj. Sevšek, iz Ribnice na Pohorju, v drugo pa z Nežo Potočnik. Jakob Potočnik je bil lastnik precejšnjega dela zemljišča na Pragerskem. Že pred 1. svetovno vojno je na teh zemljiščih zgradil hiše za prodajo. Leta 1904 je bil lastnik že osmih stavb in več kmetijskih zemljišč, kar je v naslednjih letih postopoma prodal. Sam je stanoval v nizki, neugledni hiši. Med 2. svetovno vojno, ko je bil nemški župan na Pragerskem, je vzel v službo na občinski upravi in pod svojo zaščito zavednega Slovenca s Primorske, učitelja na Spodnji Polskavi in aktivnega član Sokola Lamberta Gerbiča. Potočnik ga je očitno zelo cenil in se zanj močno zavzel, da ga Nemci niso izselili v Srbijo ali na Hrvaško. Leta 1945 so Potočniku vse nepremičnine nacionalizirali, njega in ženo pa aretirali in zaprli v taborišče Šterntal (Strnišče, Kidričevo), kjer se za njima izgubi vsaka sled. Umorjen je bil (domnevno) skupaj z ženo drugimi žrtvami v Zgornjebistriškem bunkerju.