Oskar Štakul se je rodil 21. maja 1918 v kraju Neusiedl an der Zaya pri Dunaju, v Spodnji Avstriji, kamor se je med med 1. svetovno vojno, ko so divjali boji na soškem bojišču, s starejšo hčerko Milko in sinom Jankom zatekla njegova mama Katarina. Oče Jožef je bil vpoklican na fronto. Po nekaj letih so se preko begunskega taborišča Šterntal (Strnišče, Kidričevo) vrnili v Gorico, ker je bila njihova hiša v Rožni dolini porušena zaradi zadetkov topovskih granat.
V Gorici je dokončal srednjo ekonomsko šolo in se hkrati šolal na Državni glasbeni šoli, ki jo je leta 1930 ustanovil priznani italijanski violinist, komponist, dirigent in profesor Rodolfo Lipizer. Bil je učenec viole in violine profesorja Lipizerja, ki ga je kot uspešnega violista vključil v simfonični orkester, kjer je na različnih koncertih z uglednimi solisti sodeloval vse do leta 1947.
Po priključitvi Primorske Jugoslaviji se je z družino, sinom Aleksom in soprogo Aliče preselil v Šempeter pri Gorici.
V Slovenskem poročevalcu je zasledil oglas, da tovarna Impol v Slovenski Bistrici išče glasbenega učitelja, ki bi v kraju ustanovil glasbeno šolo. Takoj se je prijavil in prejel pozitiven odgovor. Ker glasbene šole še ni bilo, so ga kot knjigovodjo zaposlili v tovarni Impol. Tukaj se je z igranjem violine in viole priključil sindikalnemu orkestru, s katerim so veliko nastopali. Poleg tega je vodil tudi glasbeno sekcijo v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, v katerem so bili še dramski oddelek, moški, ženski in mešani pevski zbor, baletna in folklorna skupina in ljudska univerza. Z orkestrom in z odličnimi pevci so uspeli postaviti na oder Kulturnega doma kar tri operete: Radovana Gobca ‒ ‘Planinsko rožo’, Edvarda Ingriša ‒ ‘Tam na Gorah’ in Vinka Vodopivca ‒ ‘Študentje smo’.
Po dvoletnih prizadevanjih mu je ministrstvo za kulturo in prosveto odobrilo ustanovitev glasbene šole in ga imenovalo za vodjo. Pouk za prvih 80 učencev v oddelkih za godala, pihala, klavir, trobila in solopetje se je začel 1. septembra 1949. Na mestu ravnatelja je bil vse do upokojitve. Uspelo mu je priključiti šolo Centru za glasbeno vzgojo v Mariboru z oddelki v Poljčanah, Polskavi, Laporju in Makolah.
Oskar Štakul je umrl 15. decembra 1992 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.