Janez Vidic, mlajši brat režiserja Milana Vidica, je obiskoval najprej trgovsko šolo v Ljubljani, kasneje pa se je tam učil aranžerstva. Med vojno je bil interniran v več taboriščih v Italiji, po letu 1943 pa je bil udeleženec NOB. 3. okt. 1946 se je v Mariboru poročil z Ido Vidic, roj. Rižnar. Med leti 1946‒50 je študiral slikarstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in specialko za zidno slikarstvo. Po študiju se je zaposlil kot profesor risanja na gimnaziji v Slovenski Bistrici, po letu 1956 in do upokojitve leta 1973 pa je bil tehnični urednik Založbe Obzorja v Mariboru. Njegova prva likovna dela so nastajala v taboriščih, v partizanih pa je delal risbe in linoreze. Kasneje je ilustriral za otroške in mladinske časopise ter ilustriral tudi preko 100 knjižnih izdaj. Največ je slikal na steklo in v tehniki olja na platnu, ustvaril pa je tudi več stenskih slik v različnih tehnikah v stavbah različnih ustanov. Med temi stenskimi slikami so tudi dela, ki jih je naredil za Slovensko Bistrico: Trgatev, 1952/53, stenska slika ‒ sgraffito z motivom preše v zdajšnji trgovini Strnad na Kolodvorski cesti (uničena); Stari košar in Topilnica ‒ sliki za Impol, obe 1953. Vidic je nekajkrat razstavljal tudi v Slovenski Bistrici. Zadnja razstava njegovih del v Slovenski Bistrici je bila po njegovi smrti, leta 1998, v bistriškem gradu.