Marko Žitnik se je rodil 9. aprila 1913 na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
Izučil se je za trgovca in imel kmalu dve svoji trgovini; eno na Križnem Vrhu (občina Slovenska Bistrica) ob cesti Slovenska Bistrica − Poljčane, drugo pa na Zgornji Ložnici (občina Slovenska Bistrica) v Kosovi hiši blizu šole.
Leta 1936 je na Zgornji Ložnici srečal mladega brezposelnega učitelja Julija Titla, ki je z mladimi januarja 1936 prevzel vodenje kulturnega društva ‘Javne narodne knjižnice’, da bi dali prednost prirejanju ljudskih iger. Junija 1937 so dobili dovoljenje, da so ‘Javno narodno knjižnico’ preimenovali v ‘Prosvetno društvo v Venčeslju pri Slovenski Bistrici’. Marko Žitnik se jim je pridružil kot režiser, pri režiji pa sta mu pomagali učiteljici Hedvika Povh in Frančiška Brodnik. Tako so zaigrali deset iger in Zgornja Ložnica je bila znana po njih. Ko je novembra 1937 odšel Julij Titl na služenje vojaščine, je nastalo zatišje.
Marko Žitnik je približno v tem času predal trgovino na Zgornji Ložnici v najem trgovskemu pomočniku Antonu Cvahtetu (očetu Marka Cvahteta) in njegovi ženi Katarini, sam pa je delal v svoji drugi trgovini na Križnem Vrhu.
Po nemškem napadu na Jugoslavijo leta 1941 je Marko Žitnik s fanti s Črešnjevca in Laporja organiziral uporniško skupino, ki je zbirala orožje in se povezala s podobno uporniško skupino v Rogaški Slatini. Žal je bil v tej skupini tudi izdajalec. Ko je Marko Žitnik 29. junija 1942 delal v trgovini na Križnem Vrhu, se je iz Rogaške Slatine pripeljal avtobus z nemškimi policisti, ki so ga hoteli aretirati. Toda Žitnik jim je ušel in stekel proti gozdu pod trgovino, a ga je nemški policist smrtno zadel, še preden je dosegel gozd. Na kraju njegove smrti danes stoji skromen kamen z napisom: »Tu je padel 29. 06. 1942 Žitnik Marko«.