Prvi naslednik Bernarda Spanheima, štajerski in podravski mejni grof Otakar Traungavec, je tik pred smrtjo, 20. okt. 1164, podelil z ženo Kunigundo, v navzočnosti svojega sina Otokarja, šentpavelskemu samostanu v mariborskem gradu na Piramidi, ob prisotnosti 30 prič, posesti v Labotski dolini. Opat mu je za povračilo v dosmrtno uživanje izročil med drugim tudi 7 kmetij (mansus) ob potoku Polskavi, tistih, ki jih je pred 41 leti samostanu izročil Sigfried Spanheim (gl. Spanheim), Bernardov brat. Med pričami te kupčije sta bila tudi Riher I. Polskavski in Fritel Gromberški (gl. Gromberški). Riher I. Polskavski je bil posestnik območja ob vasi Spodnja Polskava. Leta 1181 je bil šentpavelski samostan oproščen plačevanja mitnine v Bistrici pri Viltušu. Med pričami so bili tudi Riher I. Polskavski ter njegov brat Herand in nečak Pilung Polskavski. Dokument o tem dejanju potrjuje, da so leta 1181 živeli kar dvojni Polskavski. Riher I. je živel na Spodnji Polskavi, Pilung Polskavski pa v skromnem zgornjepolskavskem gradiču. Obe zemljiški gospostvi, Riherjevo na Spodnji in Pilungovo na Zgornji Polskavi, sta nastali z odcepitvijo od starejšega gromberškega. Riherja I. Polskavskega je nasledil Rudger (Rudgerus de Pulcka), ki je zapustil sled za seboj le leta 1224, ko se je mudil pri vojvodi v Mariboru. V tistem času je živel na Zgornji Polskavi Pilungov naslednik Oton. Po njegovi smrti ga je nasledil sorodnik, spodnjepolskavski Riher II. Polskavski. Živahnejše življenje ob cesti skozi Zgornjo Polskavo ga je z vnukinjo Kunigundo – prvo po imenu znano ženo na Polskavskavskem – zvabilo v zgornjepolskavski gradič. Kunigunda Polskavska se je leta 1316 poročila z Bolfenkom Herzenkraftom (gl. Herzenkraft). Njena sin in vnuk sta se do leta 1402 imenovala Polskavska in Herzenkrafta, vendar se je z njo sklenil rod Polskavskih (1164–1317, 153 let), pritegnila pa je na Zgornjo Polskavo Herzenkrafte (1316–1520, 204 leta).