Po končanem študiju bogoslovja je Alojzij Zamuda 20. jul. 1902 v svoji rojstni župniji Sv. Križ pri Ljutomeru prejel prezbiterat. Od 1. avg. 1903 do 31. jul. 1904 je bil kaplan na Črešnjevcu, nato je bil kaplan in provizor v Braslovčah, od tam je bil premeščen za kaplana v Ljutomer in nato za kaplana k Sv. Petru pri Radgoni.. Na Črešnjevec se je kot župnik vrnil 1. jan. 1911, kjer je zamenjal župnika Janeza Sušnika, ki se je župniji prostovoljno odrekel. Alojzij Zamuda je začel ponovno redno pisati v župnijsko kroniko, ki jo je Sušnik od leta 1908 naprej zanemaril. Župnijo sv. Mihaela je nato vodil vse do svoje smrti 9. apr. 1948, polnih 37 let. Je pa tudi on hitro naletel na nekaj nasprotnikov. Ko je šest suhih hrastov, posekanih v letih 1914-20 iz nadarbinskega gozda prodal, ker jih župnija ni toliko potrebovala zase, so ga »samostojnejži« (nekdanji štajercijanci), pod vodstvom Alojza Bračiča z Vrhloge, tožili pri glavarstvu. Nič niso dosegli, saj je imel župnik višek lesa pravico prodati. Sicer pa so župljani cenili in spoštovali župnika Alojzija Zamudo ves čas njegovega službovanja v kraju. Leta 1922 so se črešnjevčani odločili, da naročijo za svojo ž. c. nove zvonove. Župnik Alojzij Zamuda je župljane prepričal, da so hkrati naročili tudi nove zvonove za p. c. Sv. Treh kraljev v Ješovcu. Okt. 1923 so pripeljali nove zvonove: dva za farno cerkev in tri za podružnično. Ko so leta 1929 v ž. c. prenavljali tri stranske oltarje, je pozlatarska dela opravil župnikov brat Franc Zamuda, ki je pred tem zastonj pozlatil veliki oltar v cerkvi in križ na pokopališču. Naslednje leto, 1930, je župnik Zamuda zbral denar za obnovo cerkvenega križevega pota. Leta 1934, ko se je črešnjevski trgovec Kapun začel pripravljati na graditev hiše in trgovine, ki naj bi stala naj bi tik ob cerkvi, se je Alojzij Zamuda temu uprl v strahu, da se bo hiša prej ali slej spremenila v gostilno. Dosegel je samo to, da je moral Kapun hišo prestaviti za nekaj metrov, toliko, da ni več zakrivala glavnih cerkvenih vrat. Dec. 1935 so na Črešnjevcu ustanovili krajevni odbor JRZ, v katerega je bil izvoljen tudi župnik Zamuda. Na občnem zboru krajevne organizacije na Črešnjevcu apr. 1937 pa je bil imenovan za tajnika. Istega leta je bil med podpisniki pogodbe, ki sta jo črešnjevska župnija in katoliško prosvetno društvo sklenila in s katero sta se dogovorila, da bo »Katoliško prosvetno društvo na Črešnjevcu z dovoljenjem nadarbine župnijske cerkve svetega Mihaela na nadarbinski vrtni parceli št. 29/I v katastrski občini Črešnjevec postavilo društveni dom, ki pa ostane last nadarbine«. Za gradnjo je iz svojega gozda podaril 148 smrek in borov, kar je toliko lesa, kolikor ga je manjkalo. Po njegovi smrti leta 1948, ga je nasledil župnijski upravitelj Jožef Žolnir.