Veleposestnik in gostilničar Ludvik (tudi Ludovik) Kresnik je imel gostilno v bližini cerkve sv. Mihaela na Črešnjevcu. Bil je poročen in je imel šest otrok. Njegov oče Kajetan je bil večkrat črešnjevski župan.
Nekdanji Slovenec Kresnik je postal leta 1890 socialni demokrat, po štirih ali petih letih pa nemški navdušenec, postal je celo deželni poslanec v Gradcu. Tudi družina Leopolda Kresnika je bi bila nemškutarska in naj bi v tej družini med seboj govorili nemško. V Kresnikovi gostilni so prevladovali kot gostje imenitneži iz Slovenske Bistrice.
Ker je bil Ludvik Kresnik zelo neprijetne in prepirljive narave, je bil nenehno v sporih z nekaterimi krajani Črešnjevca in je veliko časa in denarja zapravil na sodiščih kot tožnik in tudi kot toženec. Največ tovrstnih sporov je nastajalo zaradi različnih političnih opredelitev. Tudi na zaporno kazen je bil obsojen. Še posebej pa Kresnik ni maral črešnjevskega župnika Janeza Sušnika, ki je moral zaradi Kresnika celo v zapor in je leta 1912 zaradi njega na lastno željo zapustil župnijo Črešnjevec. V župnijski kroniki piše, da je bil njun spor »boj na življenje in smrt, ki je trajal celih 13 let«.
Ludvik Kresnik je poleg tega, da je bil v preteklosti župan Črešnjevca, okrajni odbornik, član in predsednik šolskega odbora, načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora itd., nekajkrat kandidiral tudi za poslanca v državnem zboru, vendar ni bil izvoljen. Za župana Črešnjevca je kandidiral tudi leta 1913, a je bil izvoljen Simon Pušnik. Na izid teh volitev se je Kresnik pritožil, vendar je na ponovnih volitvah leta 1914 ponovno slavil Pušnik. Že naslednje leto je Ludvik Kresnik, s pomočjo pragerskega orožnika Preskarja, župana Pušnika prijavil, da naj bi avg. 1914 pred Kresnikovo hišo vpil Živijo Srbija!, kar je pred sodiščem prisegel Kresnikov hlapec. Pušnik je bil obsojen na 18. mesecev zapora. Ludvik
Kresnik je umrl jun. 1920 in je svoje premoženje izročil z izročilno pogodbo dne 24. jun. 1920 svoji hčeri Julijani in sinu Francu Kresniku.