Miroslav Gregorič se je rodil 5. februarja 1930 v Krškem očetu Miroslavu, po poreklu iz Žage pri Bovcu, in mami Mariji iz Krškega. Oče je bil po poklicu urar, mama pa gospodinja. Med 2. svetovno vojno je bil njegov oče od leta 1941 v partizanih. Prav zaradi tega so se z mamo in bratom Marijanom po kapitulaciji Italije81 umaknili na Dobe na Gorjancih. Bili so pregnanci in Mirko od leta 1943−45 zato ni obiskoval šole.
Osnovno šolo in gimnazijo je nato obiskoval v Brežicah. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za metalurgijo v Ljubljani.
Bil je štipendist makedonskega podjetja v ustanavljanju. Tovarna Impol iz Slovenske Bistrice ga je morala »odkupiti«. Leta 1959 se je tako tam zaposlil kot tehnik v livarni. Postal je vodja tehnične priprave proizvodnje, kot eden ključnih inženirjev priprave novih tehnoloških postopkov pri proizvodnji aluminija.
V letih 1963 in 1964 je bil na specializaciji v podjetju ‘Reynolds Aluminium’ v Arizoni (ZDA).
Kasneje je bil vodja centralne kontrole kakovosti v Impolu, kjer je bilo zaposlenih 90 sodelavcev. Vodil je tudi izobraževanje delavcev za metalurške tehnike v okviru tehnične šole v Slovenski Bistrici za potrebe Impola. Impolu je ostal zvest vse do upokojitve leta 1993.
Tudi po upokojitvi je sodeloval s svojim edinim podjetjem pri prevajanju strokovne dokumentacije v in iz angleščine, saj je bil, kot je sam rekel zase, »poročen« z Impolom.
Blizu mu je bila kultura − umetnost, proza in poezija. Bil je strastni ljubitelj klasične glasbe. Pel je pri moškem pevskem zboru Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, ki ga je vodil pokojni učitelj in ravnatelj glasbene šole Milan Mlakar.
Bil je tudi predsednik takratne Zveze kulturnih organizacij (ZKO; sedaj Zveza kulturnih društev, ZKD, op. ur.).
Miroslav Gregorič je umrl 1. oktobra 2018 na svojem domu v Slovenski Bistrici, pokopan je v Brežicah.