Simon Jagodič se je rodil 12. oktobra 1892 v župniji Veliko Tinje.
Bil je široko razgledan zdravstveni delavec z izrednim socialnim čutom in smislom za preventivno medicino.
Ker je moral med 1. svetovno vojno zaradi odhoda na fronto prekiniti študij medicine, je bil promoviran šele leta 1919 v Pragi (Češka).
Leta 1920, ko je bila Slovenska Bistrica že več kot 50 let brez zdravnika, je prišel po Feliksu Lebarju in Josipu Vošnjaku, kot tretji slovenski zdravnik sem domačin, Simon Jagodič. S krajšim presledkom med 2. svetovno vojno (1944/45) je tu deloval kar 38 let. Med obema svetovnima vojnama je sodeloval v vseh pomembnih slovenskih društvih v Slovenski Bistrici (Sokol, Planinsko društvo, Lovsko društvo idr.).
Jagodič ima veliko zaslug pri ureditvi prvega vodovoda v Slovenski Bistrici, ki je zajemal vodo pod Pohorjem, in pri modernizaciji javnega kopališča ter bazena.
Med 2. svetovno vojno je prihajal zdravit bolne partizane na Pohorje, jim dostavljal sanitetni material in druga zdravila. Bolne partizane je zdravil tudi v svoji ordinaciji v Slovenski Bistrici. V njegovi hiši je prenočevala partizanska kurirka, ki je prenašala na teren najnovejša poročila o premikih nemške vojske v Slovenski Bistrici. S. Jagodič je leta 1944 organizirano sodeloval v mestnem odboru OF. Ko je okupator končno izvedel za njegovo ilegalno delo, so ga izgnali na prisilno delo v Šlezijo (Poljska). Na njegovo mesto je prišel star nemški zdravnik dr. Pachor, ki pa je še pred koncem vojne pobegnil.
Ko se Simon Jagodič je po vojni vrnil v Slovensko Bistrico, je organiziral okrajno zdravstveno službo in postal prvi izvoljeni predsednik občinskega ljudskega odbora Slovenska Bistrica. Do upokojitve je bil tudi upravnik zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Nasledila ga je Štefka Hribar.
V Slovenski Bistrici je deloval 38 let.
Simon Jagodič je umrl 16. oktobra 1967 v Ljubljani, pokopan je v Slovenski Bistrici.