Ludvik Pučnik, kmet, oče Ivana Pučnika in Jožeta Pučnika, je bil – kot piše v župnijski kroniki Župnije Sv. Mihaela Črešnjevec »človek s številnimi talenti, ki jih ni zakopal tako, da bi se zaprl v zasebno življenje, ampak se je razdajal v različnih društvih in na več področjih …« Pučnik je delal v različnih društvih in organizacijah, veliko sestankov se je odvijalo kar pri njem doma, 15. jun. 1930, ko so Črešnjevčani pripravili zelo uspešno tombolo za društveni dom in mežnarijo, je bila ta v sadovnjaku Ludvika Pučnika.
Bil je med ustanovitelji črešnjevskega prosvetnega društva, sodeloval pri vseh večjih delih v kraju in cerkvi, 37 let je prepeval v cerkvenem zboru. Dec. 1935 so na dobro obiskanem zborovanju v hiši Ludvika Pučnika ustanovili krajevni odbor JRZ. V odbor je bil izvoljen tudi Ludvik Pučnik. V začetku jan. 1936 se je pri Ludviku Pučniku sestala komisija gradbenega odbora Občine Pragersko, ki je razpravljala o gradnji društvenega doma in cerkvene hiše, mežnarije, na Črešnjevcu. Dogovorili se niso ničesar, ker niso vedeli, kje teče meja med Pučnikovo in občinsko zemljo. Dom naj bi namreč prvotno stal na Pučnikovem posestvu. Prav tako je bil pri Ludviku Pučniku 4. apr. 1937 občni zbor krajevne organizacije JRZ, kjer so za predsednika izvolili Ludvika Pučnika, za podpredsednika pa Simona Pušnika. Že čez teden dni so na občnem zboru katoliškega prosvetnega društva za tajnika izvolili Ludvika Pučnika. Avg. 1937 sta črešnjevska župnija in katoliško prosvetno društvo podpisala pogodbo, s katero sta se dogovorila, da bo »Katoliško prosvetno društvo na Črešnjevcu z dovoljenjem nadarbine župnijske cerkve svetega Mihaela na nadarbinski vrtni parceli št. 29/I v katastrski Občini Črešnjevec postavilo društveni dom, ki pa ostane last nadarbine«. Za nadarbino je pogodbo podpisal župnik Alojzij Zamuda, med podpisniki za katoliško prosvetno društvo je bil tudi tajnik društva Ludvik Pučnik. Leta 1938 je bil Pučnik izvoljen za predsednika prosvetnega društva, v katerem je režiral tudi nekaj predstav.