Ivan Ojcinger se je rodil 16. decembra 1882 v Slovenski Bistrici očetu Blažu, vrtnarju in materi Tereziji, rojeni Steinbacher.
Osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici, za krojača pa se je šolal leta 1905 na Dunaju in leta 1927 v Gradcu (oba Avstrija).
Kot ugleden in daleč naokoli dobro poznan krojaški mojster, ki je imel svojo krojaško delavnico v Slovenski Bistrici, je bil znan na tem štajerskem koncu po kvalitetnih, predvsem modnih izdelkih. Njegova delavnica je bila usposobljena tako za žensko kot tudi moško modo. Šival je za mnoge znane Bistričane, tudi za družino grofa Ferdinanda III. Attemsa. V delavnici je imel vedno po več vajencev in pomočnikov.
V njegov lokal – delavnico so redno zahajali znani Bistričani na klepet o vsakdanjih domačih dogodkih in aktualnih dogodkih po svetu.
Poročen je bil z Viktorijo (*23. 11. 1895 †9. 6. 1973), s katero sta imela dve hčerki, Viktorijo – Vikico in Terezijo – Rezo, ki pa nista imeli svojih otrok. Poleg njiju sta posvojila, oziroma sta bila skrbnika tudi Erni Vidmar, Avgustu Vidmarju in Viliju Vidmarju, po smrti njihovih staršev. Tudi zanje sta skrbela kot za svoje.
Živel in delal je v hiši na sedanji Ljubljanski cesti 10 v Slovenski Bistrici, ki je sedaj v lasti Andreje Vidmar, hčerke Vilija Vidmarja.
Pri družini Ojcinger je stanovala tudi pisateljica Marija Vojskovič, ki je čas, preživet pri njih, opisala v knjigi Ajčkin čas.
Bil je tudi dolgoletni cerkveni ključar, pritrkovalec na cerkvene zvonove, inovator in podporni član Gasilskega društva Slovenska Bistrica.
Ob nedeljah sta se z ženo rada podala na dolge sprehode: v Spodnjo Novo vas, v Visole in na Spodnjo Ložnico.
Ivan Ojcinger je umrl 30. junija 1964. Pokopan je v družinskem grobu na bistriškem pokopališču skupaj z ženo, hčerko Viktorijo in zetom Albinom.